| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Aerobne in anaerobne obremenitve pri poklicih s področja varstvoslovja
Edis Rujović, 2016, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obravnava energijske procese, ki se odvijajo v telesu med naporno fizično aktivnostjo. Anaerobni in aerobni procesi, ki se dogajajo pri tem, so zelo pomembni pri opravljanju fizično visoko zahtevnih nalog, ki jih opravljajo policisti, gasilci in vojaki. Predstavljeni so študijski primeri s tega področja. Zaposlene v policiji, gasilstvu in vojski moramo, preden začnejo opravljati svoje delo, ustrezno testirati in ugotoviti, ali so ga fizično sposobni opravljati. Vsekakor je pomembno tudi, da jih testiramo skozi neko periodično obdobje in s tem zagotavljamo kakovosten delovni proces in konstantno produktivnost. Obstajajo razlike med spoloma, vendar pa mora biti ne glede na to delovna naloga opravljena, še posebej če gre za človeška življenja. Neaktivnost in prekomerna telesna teža pa zagotovo otežujeta opravljanje fizično napornih delovnih nalog.
Ključne besede: varstvoslovje, policija, oborožene sile, policisti, gasilci, vojaki, fizične obremenitve, aerobna vadba, anaerobna vadba, diplomske naloge
Objavljeno: 22.12.2016; Ogledov: 770; Prenosov: 73
.pdf Celotno besedilo (550,48 KB)

2.
ALPINIZEM OD ANAEROBNEGA DO AEROBNEGA NAČINA VADBE
Aleksander Vaupotič, 2016, diplomsko delo

Opis: Skozi zgodovino alpinizma so se znotraj le-tega razvile številne dejavnosti ali discipline, ki imajo zelo širok razpon med intenzivnostjo in trajanjem vadbe. Tako lahko znotraj alpinizma govorimo o skrajno intenzivnih ali anaerobnih disciplinah, kot so športno plezanje, težavnostno skalno plezanje, plezanje balvanov, dry-tooling in plezanje nižjeležečih zaledenelih slapov, ki imajo poudarek na anaerobnem načinu vadbe. Na skoraj diametralno nasprotni strani pa imamo znotraj alpinizma skrajno vzdržljivostne ali aerobne discipline, kot so himalajizem, klasični zimski alpinizem in alpinistično smučanje, pri katerih je poudarek na aerobnem načinu vadbe. Želja po vrhunskih rezultatih sili alpiniste v specializacijo. Alpinisti, ki so dosegli ali dosegajo vrhunske rezultate, le-te običajno dosežejo v eni od športnih disciplin alpinizma. Ali osvajajo najvišje vrhove ali plezajo težke smeri z najvišjimi ocenami. Skozi zgodovino, kakor tudi danes, so se nenehno pojavljali in se še vedno pojavljajo redki alpinisti, ki so dosegli vrhunske rezultate v obeh skrajnih smereh alpinizma. To pomeni, da so preplezali vsaj eno smer z najvišjo oceno in hkrati osvojili vsaj enega osemtisočaka. V tej diplomski nalogi se osredotočam prav na te alpiniste, ki jih imamo nekaj tudi pri nas. Poskušal bom odgovoriti na vprašanje, kako je mogoče v eni osebi združiti vrhunskega plezalca najtežjih smeri in vrhunskega osvajalca najvišjih vrhov. Opravil sem tudi intervju s slovenskima alpinistoma, ki sta uspela v obeh skrajnih smereh alpinizma. To sta Tomo Česen in Tomaž Jakofčič. Vprašanja so osredotočena predvsem na njuno uspešno sintezo dveh skrajnih smeri alpinizma, ki v teoriji zahtevata precej različen tip vadbe. Predstavljen je tudi njun kratek življenjepis in najpomembnejši vzponi.
Ključne besede: alpinizem, športno plezanje, aerobna vadba, anaerobna vadba, plezanje, alpinist
Objavljeno: 29.08.2016; Ogledov: 959; Prenosov: 80
.pdf Celotno besedilo (743,90 KB)

Iskanje izvedeno v 0.08 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici