| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 7 / 7
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Proizvodnja amonijaka iz odpadnih plinov
Katarina Turk, 2020, diplomsko delo

Opis: Ob neprestanem onesnaževanju okolja je potrebno stremeti k učinkovitim rešitvam glede zmanjševanja odpadnih snovi in izpustov v ozračje. Ponovna uporaba odpadnih plinov predstavlja potencialno rešitev za prihodnost. Proizvodnja amonijaka poteka iz vodika in dušika, ki ju lahko pridobivamo iz odpadnih plinov, natančneje iz dimnih plinov in z uplinjanjem plastike. S tega vidika se zdi uplinjanje odpadne plastike kot dobra rešitev, saj hkrati zmanjšujemo količino odpadnih snovi, poleg tega pa obstaja možnost uporabe plinov, ki pri tem nastajajo. Namen diplomskega dela je raziskati področje ponovne uporabe odpadnih plinov za pridobivanje amonijaka, simulirati proces proizvodnje amonijaka ter določiti kritične procesne parametre, ki ključno vplivajo na učinkovitost procesa. Predstavljene so računalniške simulacije proizvodnje amonijaka, ki so izvedene s programskim paketom Aspen Plus. Rezultati kažejo, da dobimo večjo količino želenega produkta na iztoku ob izbiri relativno nižjih obratovalnih temperatur ter relativno višjega obratovalnega tlaka v reaktorju in separatorju.
Ključne besede: amonijak, odpadni plini, ponovna uporaba, simulacija, Aspen Plus
Objavljeno: 24.09.2020; Ogledov: 129; Prenosov: 27
.pdf Celotno besedilo (984,68 KB)

2.
Silicijev dioksid kot osnova za pripravo senzorskih receptorjev
Luka Popović, 2019, magistrsko delo

Opis: V okoljevarstvu je spremljanje okoljskih parametrov ključnega pomena za nadzor mejnih koncentracij, ki so lahko usodne za žive organizme. Obstoječe in standardizirane metode za določevanje različnih okoljskih parametrov so dolgotrajne, zahtevajo posebno pripravo vzorca in visoko usposobljeno osebje. Zaradi navedenega se kaže potreba po razvoju alternativnih metod zaznavanja z aparati, ki so majhni, prenosljivi, natančni in enostavni za uporabo. Eno takšnih alternativ predstavljajo optični kemijski senzorji. V sklopu tega magistrskega dela smo pripravili senzorske receptorje v obliki membran na osnovi silicijevega dioksida. Vanje smo vgradili pH indikator, s katerim smo zaznavali različne koncentracije amonijaka v raztopini in v zraku. Razvili smo senzorske receptorje, ki so zaradi občutljivosti na amonijak v območju 1,7-100 ppm potencialno primerni za opravljanje zakonodajno predpisanih meritev amonijaka v zraku na delovnih mestih in v gospodarskih objektih (mejna vrednost v obeh primerih znaša 20 ppm). Senzorski receptorji za merjenje raztopljenega amonijaka v vodi so se odzivali v območju (0,0096-67,7 mg/L), kar nakazuje možnost njihove uporabe v namene meritev mejnih vrednosti amonijaka v salmonidnih in ciprinidnih površinskih vodah (po slovenski zakonodaji znaša mejna vrednost 0,025 mg/L). Prav tako smo podali smernice za prihodnje izboljšave senzorja pri meritvah amonijaka v zraku in v vodi.
Ključne besede: silicijev dioksid, optični kemijski senzorji, amonijak
Objavljeno: 15.02.2020; Ogledov: 575; Prenosov: 0

3.
SIMULACIJA OBRATOVALNIH KARAKTERISTIK ABSORPCIJSKE TOPLOTNE ČRPALKE
Matej Furek, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je predstaljeno delovanje absorpcijskih toplotnih črpalk. Opisani so različni delovni pari snovi in zasnove absorpcijskih hladilnih sistemov. Preučili smo delovne pare in zasnove sistemov, ki kažejo največ potenciala pri hlajenju pod 0°C z dovajanjem toplote nizke temperature v generator. Naredili smo simulacijo obratovalnih karakteristik enostopenjske absorpcijske toplotne črpalke, ki deluje na delovno snov LiNO3/NH3. Simulacijo smo izvedli v računalniškem programu Aspen Plus, kjer smo spremljali spreminjanje vrednosti učinkovistosti COP v odvisnosti od temperature generatorja, uparjalnika in absorberja. Ugotovili smo, da enostopenjska absorpcijska toplotna črpalka LiNO3/NH3 daje zadovoljive rezultate COP pri nizkih temperaturah generatorja.
Ključne besede: absorpcijska toplotna črpalka, hlajenje, COP, simulacija, litijev nitrat-amonijak
Objavljeno: 16.09.2016; Ogledov: 1014; Prenosov: 130
.pdf Celotno besedilo (2,13 MB)

4.
Zaznavanje amoniaka na osnovi sol-gel senzorskih nanosov
Katja Tement, 2016, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu je predstavljena metoda optičnega zaznavanja raztopljenega amonijaka, in sicer neionizirane oblike amonijaka. Kljub temu, da se amonijak (NH3) v vodnih raztopinah nahaja v kemijskem ravnotežju z amonijem (NH4+), pa vendarle predstavlja NH3 veliko bolj toksično obliko, ki ob preveliki koncentraciji lahko povzroči smrt vodnih organizmov, najpogosteje rib. Z obstoječimi metodami trenutno ni mogoče določati NH3 neposredno, ampak se le-ta poda na podlagi izračunov iz drugih dušikovih spojin (celotni amonijev dušik), katerih koncentracije se določujejo na osnovi nekontinuiranih metod laboratorijskih analiz, ki zahtevajo strokovno usposobljeno osebje. Zaradi navedenega je potreba po razvoju alternativnih metod zaznavanja neionizirane oblike amonijaka, ki bi omogočala hitro in kontinuirano podajanje koncentracij želenega analita na kraju samem, zelo upravičena in bi prinesla velik doprinos in dodano vrednost na področju razvoja alternativnih analiznih metod. Za pripravo senzorskih nanosov, občutljivih na amonijak smo izbrali dve indikatorski barvili bromokrezol zeleno (BCG) in bromofenol modro (BPB), ki smo ju imobilizirali v sol-gel polimerno osnovo po kislo- in bazično-kataliziranem sol-gel postopku. Pri tem so bile uporabljene kombinacije sol-gel prekurzorjev tetrametoksisilana (TMOS) s feniltrimetoksisilanom (Ph-TriMOS) oz. propiltrimetoksisilanom (p-TriMOS) v množinskih razmerjih med TMOS in ormosilnim prekurzorjem 1:1 in 1:2. Izkazalo se je, da senzorski nanosi, pripravljeni po bazično-kataliziranem sol-gel postopku, niso primerni za meritve, saj se je indikatorsko barvilo iz njih izpralo. Za zaznavanje raztopljenega amonijaka so se izkazali primernejši senzorski nanosi, pripravljeni po kislo-kataliziranem sol-gel postopku. Senzorski nanosi z imobiliziranim barvilom bromofenol modro so omogočali zaznavanje NH3 v območju med 0,1 in 97 mg/L, medtem ko so bili senzorski nanosi z imobliziranim bromokrezol zeleno manj občutljivi in so omogočali zaznavanje NH3 med 1 in 97 mg/L NH3. Potrjeno je bilo tudi, da se lahko tovrstni senzorski nanosi uporabljajo za zaznavanje amonijaka v plinski fazi.
Ključne besede: amonijak, absorpcija, optični-kemijski senzor, sol-gel senzorski nanosi
Objavljeno: 07.09.2016; Ogledov: 1740; Prenosov: 73
.pdf Celotno besedilo (2,65 MB)

5.
DOLOČANJE ORTOFOSFATA, AMONIJAKALNEGA DUŠIKA, MBAS INDEKSA IN FENOLNEGA INDEKSA V VODAH S PRETOČNIM ANALIZATORJEM
Anita Rogač, 2016, diplomsko delo

Opis: Namen diplomske naloge je bil potrditev točnosti določevanja ortofosfata, amonijakalnega dušika, MBAS indeksa in fenolnega indeksa, s pomočjo konstantnega pretočnega analizatorja, v različnih vodnih vzorcih. Z izvajanjem avtomatiziranih konstantno pretočnih analiznih metod lahko analiziramo v kratkem časovnem obdobju večje število vzorcev (npr. 50 vzorcev v pol ure). Analizne metode smo ovrednotili v skladu z dobro laboratorijsko prakso, ISO standardi in smernicami, pravili, navodili za validacijo. Pri postopku validacije smo obravnavali pripravo umeritvene krivulje, ugotavljali stabilnost sistema, točnost linearnega modela umeritvene krivulje, koeficient kvalitete, ponovljivost in obnovljivost v različnih vrstah realnih vzorcev vod. Metode smo preizkusili še z analiziranjem certificiranih referenčnih materialov in s primerjalnimi testi v različnih medlaboratorijskih shemah, kjer smo dobili zelo dobre rezultate pri vseh parametrih z odstopanji med 0 in 19 %. Iz rezultatov meritev posameznih parametrov v različnih vrstah vod smo tudi ugotovili, da so vode v Sloveniji glede na vrsto matrice in izvor dokaj čiste, razen nekaj izjem, ki so posledica onesnaženja zaradi kmetijstva, industrije ali nespametnega delovanja posameznikov.
Ključne besede: ortofosfat, amonijak, MBAS indeks, fenolni indeks, konstantno pretočni analizator, pitne vode, podtalne vode, površinske vode, odpadne vode
Objavljeno: 25.07.2016; Ogledov: 924; Prenosov: 145
.pdf Celotno besedilo (1,65 MB)

6.
Razvoj senzorskih receptorjev za optično zaznavanje raztopljenega amonijaka (NH3) in fosfatnih ionov (PO43-)
Ines Kavgić, 2016, magistrsko delo

Opis: Pri spremljanju kvalitete vode moramo upoštevati mnogo različnih kemijsko-fizikalnih parametrov. V tem magistrskem delu se podrobneje dotaknemo vsebnosti dveh nutrientov; dušika in fosforja (oziroma amonijaka in fosfatnih ionov), kot predstavnikov anorganskih parametrov vode. Pri obeh analitih (amonijak - NH3 in fosfatni ion - PO43-) se soočamo tudi s problematiko njunega zaznavanja v vodnih medijih. V primeru NH3 trenutne razpoložljive metode ne omogočajo določevanja neioniziranega amonijaka (NH3), ločeno od amonijevega iona (NH4+), ki je znatno manj toksičen. V primeru PO43-, ki je znan povzročitelj evrofikacije, se poslužujemo spektrometrijske metode z amonijevim molibdatom, ki pa prav tako ne omogoča neposrednega in kontinuiranega zaznavanja analita v vodi. V predloženem magistrskem delu smo predstavili razvoj novih senzorskih receptorjev za optično zaznavanje in določevanje koncentracije neioniziranega amonijaka (NH3) in fosfatnih ionov (PO43-) v vodi. Uporabljeni indikatorji, ki so občutljivi na amonijak in fosfate, so kolorimetrični indikatorji (bromofenol modro – BPB, bromokrezol zeleno – BCG) oziroma lantanidni kompleksi (evropijev-tetraciklinski kompleks in terbijev kompleks), ki smo jih preko sol-gel postopka imobilizirali v polimerno osnovo ter nanesli na stekleni nosilec. Optični analizni metodi, ki smo ju uporabljali za zaznavanje analitov pa sta absorpcija in fluorescenca (oziroma fosforescenca). Razviti senzorski receptorji za zaznavanje NH3 omogočajo določevanje koncentracij analita v območju med 0,1 in 67,7 mg/L NH3 in v pH območju relevantnem po slovenski zakonodaji (pH 6,5-9). Pri razvoju senzorskih receptorjev za zaznavanje PO43- pa smo naleteli na nekaj težav, zato poleg rezultatov podajamo tudi možnosti in usmeritve za nadaljnje izboljšave.
Ključne besede: amonijak, fosfatni ion, optični kemijski senzor, sol-gel, absorpcija, fluorescenca.
Objavljeno: 24.03.2016; Ogledov: 1948; Prenosov: 117
.pdf Celotno besedilo (2,80 MB)

7.
Uporaba podtlačnega sistema za uravnavanje klime v vzrejališču
Matej Osterc, 2013, diplomsko delo

Opis: Na prašičerejski kmetiji Osterc (Vučja vas) smo ugotavljali vpliv podtlačnega prezračevalnega sistema UNITHERM 6.3E na kakovost zraka v vzrejališču, kjer so bili vhlevljeni tekači starosti od 5 do 12 tednov. V poskusu smo pri različnih hitrostih ventilatorja (0,18; 0,27; 0,34 in 0,47 ms-1) merili podatke o količini plinov (O2, CO2, NH3 in H2S) na 24 različnih mestih v prostoru s površino 35,96 m2 in volumnom 86 m3, da bi ugotovili, ali vsebnost plinov ustreza zakonskim predpisom. Merilna mesta so bila na višini 5 in 66 cm od tal v sedmih boksih in na hodniku. Ugotovili smo, da so pri tleh in v kotih vzrejališča najslabši mikroklimatski pogoji. Izmerjene vsebnosti NH3 (4,12 ± 1,5 ppm) in CO2 (851,03 ± 121,2 ppm) so bile največje pri najnižji hitrosti ventilatorja (0,18 ms-1). Večji hitrosti (0,34 in 0,47 ms-1) sta omogočili, da smo s podtlakom dovedli dovolj svežega zraka. Ugotovili smo, da je v opazovanem hlevu za zadostno kroženje zraka en podtlačni ventilator premalo. Dva ventilatorja bi bila idealna rešitev, saj bi lahko delovala pri nižjih hitrostih in hkrati porabila manj električne energije. Na ta način bi bilo omogočeno enakomerno zračenje in boljša sestava zraka v vseh delih vzrejališča, kar bi zagotavljalo pujskom v obdobju predpitanja enake življenjske pogoje. Hkrati bi pa se povečala možnost večjega izkoristka krme in posledično prirast živali.
Ključne besede: hlev, ventilator, pujski, sestava plinov, amonijak
Objavljeno: 15.10.2013; Ogledov: 1202; Prenosov: 79
.pdf Celotno besedilo (1,41 MB)

Iskanje izvedeno v 0.22 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici