| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 3 / 3
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
Amoniačni hladilni sistemi z nizko količino hladiva
Katarina Žagar, 2018, magistrsko delo

Opis: V času, ko se vse bolj zavedamo težav, ki jih našemu okolju povzroča uporaba različnih sintetičnih hladiv v hladilnih sistemih, postaja vse bolj aktualna uporaba naravnih hladiv. Mednje sodi tudi amoniak, ki je odlično hladivo, vendar je njegova uporaba še vedno precej omejena zaradi visoke tehnične zahtevnosti, kakor tudi zaradi vprašanja varnosti za zdravje ljudi, ki je povezano z velikimi količinami amoniaka v klasičnih industrijskih hladilnih sistemih. V magistrskem delu so predstavljeni možni ukrepi s katerimi lahko zmanjšamo potrebno količino amoniaka v hladilnem sistemu. Predstavljen je klasičen amoniačni hladilni sistem na primeru hladilnice za ohlajevanje in skladiščenje jabolk. Nato je predstavljen še ekvivalenten hladilni sistem v katerem smo z uporabo nekaterih, v tem magistrskem delu predstavljenih možnih ukrepov, zmanjšali potrebno količino amoniaka za normalno obratovanje sistema za skoraj 85%.
Ključne besede: hladilni sistem, amoniak, hladilni sistem z nizko količino hladiva
Objavljeno: 10.12.2018; Ogledov: 604; Prenosov: 108
.pdf Celotno besedilo (2,09 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

3.
Razvoj in validacija plinskih senzorjev za medicinske aplikacije
Evelina Mohorko, 2016, magistrsko delo

Opis: V sklopu magistrske naloge smo preučevali razvoj in validacijo analizatorja E-NH3 V1.2 za določanje amoniaka v izdihanem zraku zdravih posameznikov in pacientov s kronično ledvično boleznijo (KLB). Merilni postopek in delovanje analizatorja E-NH3 V1.2 smo tudi delno validirali, z namenom potrditve ustreznosti. Določili smo linearnost (R2 = 0,9969), ponovljivost (RSD ≤ 1,5%), mejo zaznavnosti (0,7 ppm) in mejo določljivosti (2,5 ppm). Sledile so analize realnih vzorcev. V raziskavo smo vključili zdrave posameznike in paciente s kronično ledvično boleznijo (KLB), ki so ustrezali določenim kriterijem. Pri primerjavi koncentracij amoniaka v izdihanem zraku zdravih posameznikov in pacientov s KLB, smo ugotovili statistično signifikantno razliko med skupinama. Povprečna koncentracija amoniaka v izdihanem zraku zdravih posameznikov je bila < LOQ in pri pacientih s KLB 4 ppm. Ugotovili smo, da je koncentracija amoniaka v izdihanem zraku verjetno povezana s kronično ledvično boleznijo, vendar so potrebne dodatne klinične raziskave na večji populaciji vzorcev izdihanega zraka zdravih posameznikov in pacientov s KLB. Preizkusili smo tudi delovanje detekcijskih cevk za določitev amoniaka v zraku in pretočni injekcijski sistem. Korelacija med analizatorjem E-NH3 V1.2 in detekcijskimi cevkami je bila zadovoljiva. Injekcijski sistem za določanje amonijevega iona smo modificirali in preizkusili, ali bi ga lahko uporabili pri analizi amoniaka v izdihanem zraku. Ugotovili smo, da je bilo uvajanje plinastega amoniaka (4 ppm) v borovo kislino učinkovito. Uporabljen sistem sicer ni primeren za analizo izdihanega zraka v bolnišnicah, zaradi kompleksnosti izvedbe analiz in toksičnih kemikalij.
Ključne besede: amoniak, analiza izdihanega zraka, elektrokemijski senzor, kronična ledvična bolezen
Objavljeno: 03.02.2016; Ogledov: 1359; Prenosov: 190
.pdf Celotno besedilo (3,05 MB)

Iskanje izvedeno v 0.08 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici