Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Amiotrofična lateralna skleroza (ALS) je napredujoča nevrodegenerativna bolezen, ki prizadene motorične nevrone v možganih in hrbtenjači. To vodi v mišično atrofijo, šibkost, lahko pa vpliva tudi na kognitivne funkcije. Oškodovana socialna kognicija je ena od kognitivnih sprememb, ki se lahko pojavijo pri bolezni ALS. Glavni cilj te raziskave je bil oceniti sposobnosti na področju socialne kognicije pri bolnikih z ALS v primerjavi s kontrolno skupino. Želeli smo preučiti, kako se stopnja motorične okvare in trajanje bolezni povezujeta z oškodovano socialno kognicijo, ali obstajajo razlike v socialni kogniciji med bolniki z ALS z bulbarnim začetkom in tistimi s spinalnim začetkom, ter ugotoviti, katera izmed domen socialne kognicije je pri bolnikih z ALS najizraziteje oškodovana. Skupno 30 bolnikov z ALS in 29 zdravih kontrol, usklajenih po starosti, spolu in izobrazbi, je rešilo podtest socialne kognicije na Edinburškem kognitivnem in vedenjskem presejalnem preizkusu za ALS (SK ECAS), Test prepoznavanja emocionalnih izrazov iz oči (RMET) in Edinburški test socialne kognicije (ESCoT). Ključna ugotovitev naše raziskave je, da bolniki z ALS dosegajo statistično značilno slabše rezultate na SK ECAS in ESCoT v primerjavi s kontrolno skupino. Obenem ugotavljamo, da ni povezave med stopnjo motorične okvare, opredeljeno z Dopolnjeno funkcijsko ocenjevalno lestvico za ALS (ALSFRS-R), in oškodovano socialno kognicijo. Prav tako nismo dokazali povezave med trajanjem bolezni in oškodovanostjo socialne kognicije. Potrdili pa smo, da bolniki z bulbarnim začetkom bolezni dosegajo statistično značilno slabše rezultate na RMET in ESCoT v primerjavi z bolniki s spinalnim začetkom. Dodatno smo ugotovili, da imajo bolniki z ALS največ težav na področju kognitivne teorije uma. Izsledki raziskave potrjujejo, da imajo lahko bolniki z ALS oškodovano socialno kognicijo. Ugotovitve predstavljajo izhodišče za prihodnje raziskave socialne kognicije, kar bi pripomoglo k boljšemu razumevanju kognitivnih značilnosti bolezni ALS, z namenom izboljšanja splošne kakovosti življenja bolnikov z ALS in tudi njihovih skrbnikov.
Ključne besede: amiotrofična lateralna skleroza, kognitivne motnje in frontotemporalna demenca, socialna kognicija, teorija uma
Objavljeno v DKUM: 04.04.2024; Ogledov: 220; Prenosov: 55
Celotno besedilo (973,11 KB)

Opis: Uvod: Amiotrofična lateralna skleroza je hitro napredujoča nevrodegenerativna bolezen, ki prizadene živčne celice v možganih in hrbtenjači, te kontrolirajo hoteno premikanje mišic. Ker je bolezen hitro napredujoča, postane pacient hitro odvisen od tuje pomoči in nege. Zato je pomembno, da imajo medicinske sestre znanje o poteku bolezni, da lahko pacientu nudijo kakovostno zdravstveno oskrbo. Metode: V raziskovalnem delu smo uporabili kvantitativno metodologijo, pri teoretičnem delu pa opisno oz. deskriptivno metodo dela. Podatke smo pridobili z anketnim vprašalnikom, ki je zajemal 18 vprašanj zaprtega tipa. Vprašanja so se nanašala na znanje medicinskih sester o amiotrofični lateralni sklerozi. Pridobljene podatke smo analizirali in jih grafično ter opisno predstavili. Rezultati: Na podlagi analize anketnih vprašalnikov smo ugotovili, da so skoraj vsi anketiranci za bolezen že slišali, večina se je z njo že tudi srečala. 87,5 % vseh anketirancev je pravilno označilo, da je amiotrofična lateralna skleroza napredujoča nevrološka bolezen. Kar 95 % vseh anketirancev meni, da bi bilo treba pridobiti več znanja o tej bolezni. Razprava in sklep: Analiza rezultatov prikazuje, da se je večina anketirancev z boleznijo že srečala in da so o njej dokaj dobro poučeni, vendar menijo, da bi za opravljanje celostne zdravstvene nege pri pacientu z amiotrofično lateralno sklerozo potrebovali dodatna znanja. Prav tako so mnenja, da bi se bilo treba med formalnim izobraževanjem bolj seznaniti z boleznijo. Glede na ugotovitve raziskave svetujemo organizacijo dodatnih izobraževanj za zaposlene z obeh strokovnih področij.
Ključne besede: amiotrofična lateralna skleroza, motorični nevron, zdravstvena nega, znanje
Objavljeno v DKUM: 14.12.2021; Ogledov: 1127; Prenosov: 96
Celotno besedilo (668,35 KB)