1. Literarni turizem in priložnosti za njegov razvoj v Sloveniji : Louis Adamič - pisatelj z zgodbo, ki povezuje Slovenijo, Balkan in Združene države AmerikeJasna Potočnik Topler, 2020 Opis: V znanstveni monografiji predstavljamo literarni turizem z vidika analize in vrednotenja literarne dediščine ter pišemo o njeni umestitvi v turistično ponudbo. Prinašamo pregled temeljne znanstvene in strokovne literature področja in pojasnjujemo, kako se književnost umešča v kontekst turizma, literarnega turizma in doživljanja kulture. Gre za monografijo, ki se osredinja na dela Louisa Adamiča (1898–1951), še posebej na njegova romana Vrnitev v rodni kraj (angl. The Native’s Return) in Moja rojstna dežela (angl. My Native Land). V njima se prepletajo področja turizma, literarne teorije in književnosti. Monografija kot vir nadaljnjega razvoja literarnega turizma v Sloveniji analizira in vrednoti literarno dediščino Louisa Adamiča. V knjigi so prav tako ponujena priporočila, kako dediščino obravnavanega avtorja aktivneje vključiti v turistično ponudbo – predstavljeni so koncepti literarnega turizma z metodologijo področja, kar je lahko vodilo upravljalcem turističnih destinacij in drugim turističnim deležnikom pri snovanju novih turističnih proizvodov ali pri nadgradnji obstoječih.
Ključne besede: literarni turizem, literarna dediščina, dediščinski turizem, kulturni turizem, Louis Adamič, slovenska književnost, ameriška književnost, podoba destinacije.
Objavljeno v DKUM: 25.11.2020; Ogledov: 679; Prenosov: 40
 Povezava na datoteko |
2. Avtobiografski elementi in tema diskriminacije v romanu Ne ubijaj slavcaVesna Zidar Antlej, 2011, diplomsko delo Opis: Diplomska naloga z naslovom Avtobiografski elementi in tema diskriminacije v romanu Ne ubijaj slavca je sestavljena iz dveh delov in analizira roman ameriške avtorice Harper Lee.
Prvi del diplomske naloge dokazuje, da so nekateri dogodki oziroma osebe, ki se pojavljajo v romanu, vzeti iz avtoričinega življenja. Analiza je usmerjena v primerjavo resničnega in fiktivnega sveta. Vzporednice z resničnostjo so dokazane s primerjavo življenjskih razmer, šolskega sistema, določenih dogodkov, črnskih služkinj ter nekaterih literarnih likov. Primerjave življenjepisov nekaterih ljudi in literarnih likov dokazujejo, da so liki matere, Atticusa, Dilla, Toma Robinsona in Booja zasnovani po resničnih osebah.
V drugem delu diplomske naloge je analizirana tema diskriminacije v romanu. Pri tem je posebna pozornost namenjena analizi prisotnosti diskriminacije glede na raso, diskriminacije glede na spol in diskriminacije glede na družbeni oziroma socialni status. Natančna analiza dokazuje, da je v romanu najbolj poudarjena diskriminacija glede na raso – črnci so diskriminirani v vseh točkah raziskovanja, najbolj pa izstopa (ne)enakost pred zakonom. Zelo izrazita je tudi diskriminacija glede na družbeni oziroma socialni status – ljudje v fiktivnem Maycombu so namreč uvrščeni v štiri skupine. Diplomska naloga dokazuje, da je prisotnost diskriminacije glede na spol prisotna, a ne tako izrazita kot prvi dve, saj so ženske, razen nekaj izjem, predstavljene predvsem v tradicionalni vlogi.
Ključne besede: Harper Lee, Ne ubijaj slavca, avtobiografija, ameriška književnost, diskriminacija
Objavljeno v DKUM: 05.09.2011; Ogledov: 2808; Prenosov: 233
 Celotno besedilo (2,15 MB) |
3. |
4. Primerjava Baerove knjige See no evil in Cloonejeve filmske verzije SyrianaAnastazij Rudolf, 2008, diplomsko delo Ključne besede: ameriška književnost, Baer, Robert, postmodernizem, Srednji vzhod, filmska umetnost, Clooney, George, diplomska dela
Objavljeno v DKUM: 31.05.2009; Ogledov: 3047; Prenosov: 155
Celotno besedilo (264,40 KB) |
