1. Percepcija obravnave nujnih pacientov v ambulantah družinske medicineLea Roj, 2024, magistrsko delo Opis: Uvod: Sestavni del primarne zdravstvene oskrbe v ambulantah družinske medicine je obravnava nujnih stanj. Namen raziskave je bil raziskati percepcijo obravnave nujnih pacientov v ambulantah družinske medicine.
Metode: Presečno-opazovalna raziskava je bila izvedena v zdravstveni instituciji na primarni ravni v enem izmed zdravstvenih domov v mesecu septembru na priložnostnem vzorcu 36 zdravstvenih delavcev. Podatki so bili zbrani z anketnim vprašalnikom. Zbrane podatke smo analizirali s pomočjo deskriptivnih statističnih metod ter jih prikazali z grafi in tabelami s pomočjo programov: Microsoft Office Word, Microsoft Office Excel, IBM SPSS 23.0.
Rezultati: Raziskava je pokazala, da se je 92 % (n = 33) anketiranih v zadnjem letu srečalo z urgentnim primerom v ambulanti družinske medicine. Ugotovili smo, da se jih je največ srečalo z dispnejo 67 % (n = 24), nato z akutnimi bolečinami abdomna 58 % (n = 21). Sledijo hipertenzivna stanja 45 % (n = 16), srčne aritmije 42 % (n = 15), akutni koronarni sindrom 30 % (n = 11), nujna psihiatrična pomoč 25 % (n = 9), hude poškodbe 19 % (n = 8).
Razprava in zaključek: Z razumevanjem percepcije obravnave nujnih primerov lahko izboljšamo organizacijo in usposobljenost zdravstvenih delavcev ter s tem tudi kakovost oskrbe nujnih pacientov v ambulantah družinske medicine.
Ključne besede: ambulanta družinske medicine, pacient, nujna stanja, zdravstveni delavci
Objavljeno v DKUM: 04.07.2024; Ogledov: 178; Prenosov: 58
 Celotno besedilo (994,06 KB) |
2. Zadovoljstvo med bolniki z ambulantno ali s paliativno oskrbo na domuIrena Kotnik, 2024, magistrsko delo Opis: Uvod: Zadovoljstvo pacientov je pokazatelj kakovosti paliativne oskrbe. Namen naloge je bil raziskati zadovoljstvo s paliativno oskrbo med bolniki, obravnavanimi v ambulanti ali na domu.
Metode: Kvantitativna raziskava je bila izvedena s pomočjo anketnega vprašalnika, ki je vseboval demografske značilnosti anketirancev, trditve o simptomih, zadovoljstvu z obravnavo in zdravstvenim timom ter o izkušnjah bolnikov, ocenjenih po izkazu bolnikovih izkušenj. Sodelovalo je 50 anketirancev v ambulantni paliativni obravnavni in 50 obravnavanih na domu. Analiza podatkov je potekala v programu IBM SPSS 22.
Rezultati: Najpomembnejši dejavniki, povezani z zadovoljstvom bolnikov, so hitrost obravnave simptomov in način izvajanja preiskav ter obravnave pri bolnikih na domu, pri ambulantni obravnavi bolnikov pa način, kako preiskave in zdravljenje spremlja zdravnik. Več težav in simptomov so izpostavili anketiranci, zdravljeni na domu, ni statistično pomembnih razlik med anketiranimi glede na mesto obravnave v zvezi z zadovoljstvom. Ni statistično pomembnih razlik glede zadovoljstva z obravnavo glede na stopnjo izobrazbe, potrdili smo enako zadovoljstvo z zdravstvenim timom, ne glede na mesto obravnave.
Razprava in zaključek: V raziskavi ni ugotovljenih pomembnejših razlik v zadovoljstvu bolnikov s paliativno oskrbo glede mesta oskrbe.
Ključne besede: paliativna oskrba, ambulanta za paliativno oskrbo, mobilni paliativni tim, zadovoljstvo bolnika
Objavljeno v DKUM: 04.07.2024; Ogledov: 113; Prenosov: 19
Celotno besedilo (727,68 KB) |
3. Uporaba ultrazvoka pri vstavitvi žilnih katetrov pri pacientu v urgentni ambulantiUrška Završnik, 2024, magistrsko delo Opis: Uvod: Za lažjo vstavitev žilnih katetrov je priporočljiva uporaba ultrazvoka. Ultrazvok je namreč hitra in zanesljiva metoda pri oteženem venskem dostopu, s katero lahko prihranimo čas in se tako izognemo kasnejšim nepotrebnim vstavitvam centralnega venskega katetra in njihovim zapletom. Namen zaključnega dela je bil raziskati prednosti uporabe ultrazvoka pri vstavitvi žilnih katetrov pri bolniku v urgentni ambulanti v primerjavi s klasično slepo vstavitvijo žilnih katetrov.
Metode: Uporabili smo metodo pregleda, analize in sinteze znanstvene literature ter metodo kompilacije in komparacije. Za izvedbo pregleda literature smo upoštevali PRISMA-smernice, članke pa smo ocenili s pomočjo Joana Briggs Institutes ocenjevalnega orodja. Za prikaz analize podatkov je bila uporabljena vsebinska analiza.
Rezultati: V raziskavi smo prepoznali 177 člankov, od katerih smo v končno analizo vključili 12 člankov. Ugotovili smo, da je ultrazvočno vodena tehnika uspešnejša ter hitrejša od tradicionalne/slepe tehnike vstavitve žilnega katetra. S pomočjo ultrazvoka se zmanjšata čas vstavitve in število, pojavi pa se manj zapletov, zabeležena je nižja stopnja bolečine ter večje zadovoljstvo bolnikov.
Razprava in zaključek: Žilni katetri so nujno potrebni za obravnavo kritično bolnih bolnikov in za aplikacijo intravenske terapije. Za lažjo in hitrejšo nastavitev intravenskega dostopa si lahko pomagamo z ultrazvokom, ki ima trenutno svoje mesto predvsem pri urgentnih stanjih, neizkoriščena pa je uporaba ultrazvoka v vsakdanji rabi.
Ključne besede: ultrazvok, žilni katetri, bolnik, urgentna ambulanta
Objavljeno v DKUM: 22.04.2024; Ogledov: 283; Prenosov: 54
Celotno besedilo (1,02 MB) |
4. Prepoznavanje prekomerne telesne mase in debelosti pacienta obravnavanega v ambulanti družinske medicineEva Keber, 2022, diplomsko delo Opis: Diplomirana medicinska sestra ima v ambulanti družinske medicine pomembno vlogo pri prepoznavanju prekomerne telesne mase in debelosti. Debelost v današnjem času namreč predstavlja neodvisen dejavnik tveganja za nastanek srčno žilnih obolenj, prezgodnjo invalidnost in celo umrljivost. Pri delu potrebuje pridobljene kompetence, znanja in veščine, s katerimi lažje presodi tveganje za nastanek resnih bolezni, povezanih s prekomerno telesno maso in debelostjo.
Ključne besede: diplomirana medicinska sestra, referenčna ambulanta, tveganja prekomerne telesne mase, indeks telesne mase
Objavljeno v DKUM: 04.11.2022; Ogledov: 657; Prenosov: 117
Celotno besedilo (1,08 MB) |
5. Aspergerjev sindrom pri otrokuLara Gramc, 2020, diplomsko delo Opis: Teoretična izhodišča: Aspergerjev sindrom je pervazivna razvojna motnja, za katero so značilna odstopanja v socialni interakciji, komunikaciji ter fleksibilnost mišljenja. Število otrok z Aspergerjevim sindromom narašča, veliko jih je še vedno nediagnosticiranih.
Raziskovalna metodologija in metode: Uporabili smo kvantitativno metodologijo raziskovanja. Uporabili smo deskriptivno metodo dela. Raziskavo smo izvedli z anketnim vprašalnikom, ki ga je izpolnilo 30 anketirancev. Rezultati so analizirani s pomočjo računalniškega programa Microsoft Excel in opisno obrazloženi.
Rezultati: Ugotovili smo, da anketiranci ne poznajo dovolj dobro Aspergerjevega sindroma ter njegovih simptomov, vendar se velika večina z otrokom z Aspergerjevim sindromom ni srečala in imajo težave pri pristopu kadar obravnavajo otroka s katero od motenj avtističnega spektra.
Diskusija in zaključek: Ugotovili smo, da število otrok z motnjo avtističnega spektra narašča. Anketiranci so mnenja, da imajo primanjkljaj znanja na področju motenj avtističnega spektra, kljub različnim možnostim za izobraževanja. Z znanjem o motnjah avtističnega spektra pripomoremo h kakovostnemu pristopu in komunikaciji v obravnavi otrok s katero koli od motenj avtističnega spektra.
Ključne besede: pervazivna razvojna motnja, medicinska sestra, primarna zdravstvena raven, razvojna ambulanta, osebe s posebnimi potrebami
Objavljeno v DKUM: 10.07.2020; Ogledov: 1871; Prenosov: 170
Celotno besedilo (499,97 KB) |
6. Klinična forenzična medicina v SlovenijiGregor Haring, Tomaž Zupanc, 2019, strokovni članek Opis: Namen prispevka:
V prispevku želimo širšemu krogu predstaviti klinično forenzično medicino, njen pomen in vlogo, obseg in stanje v Sloveniji ter ambulanto, kjer preglede izvajamo.
Ugotovitve:
Klinična forenzična medicina je pomembna veja sodne medicine. Pomembneje se je začela razvijati v 60. letih 20. stoletja. Razcvet pa doživlja zadnjih 10 let. Ukvarja se predvsem s forenzičnimi pregledi žrtev fizičnega in spolnega nasilja, vendar to ni edino področje delovanja klinične forenzične medicine. Gre za zdravniški pregled z uporabo kliničnih znanj in postopkov ter diagnostičnih metod po načelih forenzične preiskave. Telo preiskovanca, ki je lahko žrtev ali osumljenec, predstavlja kraj kaznivega dejanja, ki ga je treba forenzično pregledati, kar pomeni tehnično in strokovno pravilno opisati poškodbe ter jih tudi primerno zavarovati kot dokaz. Primerno lahko te poškodbe zavaruje le zdravnik strokovnjak – tj. specialist sodne medicine z natančnim opisom in opredelitvijo vrste poškodbe, fotodokumentacijo ipd. Hkrati mu je kot zdravniku tudi dovoljeno posegati na in v telo, kar pomeni, da odvzame in zavaruje tudi brise s površine telesa in telesnih odprtin. Govorimo o odnosu strokovnjak/izvedenec – preiskovanec in ne o odnosu zdravnik – bolnik. Vse to pa lahko opravi le v primernem prostoru in ob sodelovanju s primernim kadrom. Prvo predstavlja tehnično opremljena in prostorsko primerno zasnovana klinična forenzična ambulanta. Kader pa predstavlja forenzično izobražen zdravnik in medicinska sestra, pomoč administracije ter dostopnost do drugih medicinskih specialnosti in nemedicinskega osebja. Trenutno je edina primerno kadrovsko in tehnično opremljena klinična forenzična ambulanta v prostorih Inštituta za sodno medicino v Ljubljani. Dostopna je štiriindvajset ur vse dni v letu. Ambulanta se uporablja predvsem za potrebe policije in pravosodja. Financiranje klinične forenzične medicine v Sloveniji je za enkrat slabo urejeno.
Izvirnost/pomembnost prispevka:
Prispevek bo širši strokovni javnosti, predvsem policiji in pravosodju, preiskovalnim sodnikom in tožilstvu, približal pojem klinične forenzične medicine in ambulante. Odgovorni, opremljeni z vedenjem, bodo tako pogosteje posegli po kliničnem forenzičnem pregledu žrtev in osumljencev v kazenskih postopkih, kar bo pripomoglo k boljši celostni oskrbi žrtev. Bolje bodo zavarovani tudi pomembni dokazi. Obravnava v klinični forenzični ambulanti bo prinesla večjo korist tako žrtvi kaznivega dejanja kot tudi samemu kazenskemu postopku.
Ključne besede: klinična forenzična medicina, forenzična ambulanta, sodna medicina
Objavljeno v DKUM: 07.04.2020; Ogledov: 1503; Prenosov: 65
 Povezava na celotno besedilo
Gradivo ima več datotek! Več... |
7. Urgentna stanja pri predšolskih otrocih obravnavanih v dežurni ambulantiBernardka Sajevec, 2020, diplomsko delo Opis: Teoretična izhodišča: Predšolski otroci stari od 2 do 6 let so nenehno izpostavljeni najrazličnejšim boleznim in poškodbam. Ukrepanje staršev je zato v takšnih primerih lahko tudi življenjskega pomena. Starši morajo imeti dovolj znanja, da lahko svojemu otroku v nujnih stanjih ustrezno pomagajo.
Raziskovalna metodologija: V teoretičnem delu smo uporabili kvantitativno metodologijo raziskovanja in deskriptivno metodo dela. Predstavili smo najpogostejša urgentna stanja pri predšolskih otrocih obravnavanih v dežurni ambulanti. V raziskovalnem delu pa smo ugotavljali v kolikšni meri potrebujejo otroci urgentno obravnavo in kako postopajo starši, preden otroka pripeljejo v dežurno ambulanto. Izvedli smo anketo pri 30. starših, ki je vsebovala 24 vprašanj. Narejena je bila tudi retrospektivna študija statistike diagnoz preko programa Isoz21.
Rezultati: V raziskavi smo ugotovili, da 83 % staršev meni, da znajo dobro postopati v primeru poškodb in bolezni pri svojih otrocih, vendar jih 30 % vedno poišče pomoč pri dežurni službi. V triletnem obdobju je bilo v dežurni ambulanti obravnavanih skupaj 1991 otrok starih od 2 do 6 let.
Sklep: Pravilno postopanje staršev ob nujnem stanju otroka je bistvenega pomena, zato pa potrebujejo dovolj znanja. Čeprav so starši ocenili svoje znanje kot dobro, se je izkazalo, da temu vedno ni tako, zato bi bilo potrebno znanje obnavljati z raznimi tečaji in predavanji na to tematiko, predvsem pa z dobro osveščenostjo s strani zdravstvenih delavcev in tudi v obliki brošur, zloženk in letakov, ki so dostopne v zdravstvenih ustanovah.
Ključne besede: dežurna ambulanta, predšolski otrok, nujna stanja, medicinska sestra, starši
Objavljeno v DKUM: 03.03.2020; Ogledov: 1268; Prenosov: 271
Celotno besedilo (1,79 MB) |
8. Aplikacija in platforma urgenticus za obravnavo urgentnih primerov : magistrsko deloTajda Bogovič, 2019, magistrsko delo Opis: Število urgentnih primerov povsod po svetu narašča, kar nakazujejo številni prenatrpani urgentni centri ter posledično prenizka zmogljivost obravnave pomoči potrebnih pacientov. Ti se tako soočajo z dodatnim stresom, saj ne vedo, če in kdaj sploh bodo prišli na vrsto za obravnavo. Kljub že nekaterim sprejetim izboljšavam v sistemu pa je nezadovoljstvo tako med pacienti kot medicinskem osebjem še vedno prisotno. V magistrskem delu smo se lotili reševanja omenjene problematike, to je prenatrpanosti urgentnih centrov na eni in predolgega čakanja pacientov na drugi strani. S pomočjo aplikacije Urgenticus smo pacientom omogočili prijavo v sistem za obravnavo urgentnih primerov. Aplikacija omogoča uporabniku hitrejšo obravnavo, ga opozori na morebitne spremembe ter poskrbi za boljše in hitrejše upravljanje zdravja. S tem je hkrati poskrbljeno tudi za boljšo organiziranost vseh udeležencev sistema.
Ključne besede: urgentna ambulanta, urgentni primeri, mobilna aplikacija in platforma Urgenticus
Objavljeno v DKUM: 19.08.2019; Ogledov: 1165; Prenosov: 193
Celotno besedilo (2,03 MB) |
9. Analiza izvajanja preventivnih pregledov in dejavnikov tveganja za kronično nenalezljive bolezni v referenčnih ambulantahNataša Medved, 2017, magistrsko delo Opis: Izhodišča: Diplomirana medicinska sestra je v letu 2011 postala del tima v referenčni ambulanti družinske medicine. Izvaja preventivne preglede (presejanje) ciljne populacije za zgodnje odkrivanje dejavnikov tveganja in ogroženosti za kronično nenalezljive bolezni.
Metodologija raziskovanja: Namen raziskave je oceniti pomen in učinkovitost referenčnih ambulant družinske medicine kot organizacijskega modela za izvajanje programov promocije zdravja in preventive bolezni med odraslimi prebivalci v Sloveniji. Najprej smo opravili analizo zbranih podatkov, iz baze Nacionalnega inštituta za javno zdravje, po regijah za obdobje od 1. 1 .2011 do 31. 12. 2013. Osnovo za raziskavo smo oblikovali s podatki, ki so bili pridobljeni z vprašalnikom, pred izvedbo preventivnega pregleda v letu 2013. Vprašalnik je bil izdelan za namen raziskave. V letu 2015 pa smo še pridobili podatke iz programa Promedika, iz vzorca 260 oseb, ki so bile obravnavane na preventivnem pregledu za kronične nenalezljive bolezni v letu 2007 in 2013. Pregledali smo tudi podatke v zdravstvenih kartonih pacientov, ki so imeli v letu 2007 opravljen preventivni pregled za srčno-žilne bolezni v ambulanti družinskega zdravnika. Pri izdelavi magistrskega dela smo uporabili deskriptivno epidemiološko študijo. Hipoteze smo preverjali s programom Med Calc 17.2 in IBM SPSS 23.0, opisno statistiko in programskim orodjem Microsoft office Excel 2010.
Rezultati: Iz pregledanih podatkov smo ugotovili, da je leta 2013 delovalo 352 referenčnih ambulant družinske medicine. Skupaj je bilo obravnavanih 1.336.955 oseb nad 30 let. Razvidno je, da do razlik v regijah prihaja tudi med opazovanimi leti, kjer pojavnost nekaterih kroničnih nenalezljivih bolezni izrazito naraste. Ravno tako lahko trdimo, da referenčne ambulante družinske medicine predstavljajo učinkovitejši pristop za izvajanje promocije zdravja in zgodnje odkrivanje bolezni ter da ni statistično značilnih razlik glede na način vabljenja.
Sklep: Ugotovili smo, da je delo tima v referenčni ambulanti strukturirano in zaradi tega kakovostno izvedeno. Iz analiziranih podatkov je razvidna razlika o številu zdravih oseb, oseb s prisotnimi dejavniki tveganja ter obolelimi za kronično nenalezljivo bolezen.
Ključne besede: Diplomirana medicinska sestra, referenčna ambulanta družinske medicine, preventivni pregled, dejavniki tveganja.
Objavljeno v DKUM: 18.10.2017; Ogledov: 4479; Prenosov: 425
Celotno besedilo (789,43 KB) |
10. Vpliv 24-urnega neinvazivnega merjenja krvnega tlaka na obravnavo bolnikov z arterijsko hipertenzijo v družinski mediciniMarija Petek Šter, Janko Kersnik, 2009, izvirni znanstveni članek Opis: Izhodišča: Podatki, pridobljeni s pomočjo 24-urnega neinvazivnega merjenja krvnega tlaka (24- NMKT), so pomembno dopolnilo k ambulantnim meritvam krvnega tlaka v diagnostiki hipertenzije in spremljanju zdravljenja. Namen raziskave je bil ugotoviti, kako izvedba 24-NMKT vpliva na obravnavo bolnikov z arterijsko hipertenzijo v družinski medicini.
Preiskovanci in metode: V raziskavo je bilo v 38 ambulantah družinske medicine vključenih 339 zaporednih bolnikov z arterijsko hipertenzijo, ki kljub kombinacijskemu zdravljenju niso dosegali ciljnih vrednosti. Bolniki so bili naključno razdeljeni v testno skupino, pri kateri smo izvedli 24-NMKT, ter kontrolno skupino, pri kateri preiskave nismo izvedli. Po 12 tednih smo ocenjevali učinek 24-NMKT na nadaljnje zdravljenje arterijske hipertenzije.
Rezultati: Analizirali smo podatke za 339 bolnikov: 160 v testni in 179 v kontrolni skupini, ki so bili stari od 34 do 80 let (v povprečju 61,4 leta, SD 9,8 let) s povprečnim sistoličnim 159,2 (SD 12,5) mm Hg ter diastoličnim krvnim tlakom 92,1 (SD 8,7) mm Hg. Pri 45 (28,1 %) bolnikih smo z 24-NMKT ugotovili doseganje ciljnih vrednosti krvnega tlaka. Verjetnost za urejen krvni tlak je bila večja pri ženskah – razmerje obetov (OR) 5.445 (95-odstotni interval zaupanja 2,16–13,76) – ter pri bolnikih z nižjo vrednostjo srednjega arterijskega tlaka na osnovi ambulantnih meritev krvnega tlaka – OR = 0.931 (95-odstotni interval zaupanja 0,84–0,97). Izvedba 24-NMKT ni vplivala na število s hipertenzijo povezanih obiskov v ambulanti (1,6 v testni, 1,7 v kontrolni skupini, p = 0,306), so bili pa bolniki v testni skupini redkeje izpostavljeni spreminjanju antihipertenzivnega zdravljenja (v testni v 52,5 %, v kontrolni v 66,5 %, p = 0,009).
Zaključki: Učinek bele halje je pogosto prisoten pri bolnikih z arterijsko hipertenzijo, zdravljenih s kombinirano antihipertenzivno terapijo. 24-NMKT ne vpliva na pogostost obiskov v ambulanti, zmanjša pa verjetnost za spreminjanje antihipertenzivne terapije.
Ključne besede: arterijska hipertenzija, ambulanta družinske medicine, 24-urno neinvazivno merjenje krvnega tlaka, spremljanje, zdravljenje z zdravili
Objavljeno v DKUM: 27.03.2017; Ogledov: 1830; Prenosov: 135
Celotno besedilo (120,26 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
