1. Prepoznavanje prekomerne telesne mase in debelosti pacienta obravnavanega v ambulanti družinske medicineEva Keber, 2022, diplomsko delo Opis: Diplomirana medicinska sestra ima v ambulanti družinske medicine pomembno vlogo pri prepoznavanju prekomerne telesne mase in debelosti. Debelost v današnjem času namreč predstavlja neodvisen dejavnik tveganja za nastanek srčno žilnih obolenj, prezgodnjo invalidnost in celo umrljivost. Pri delu potrebuje pridobljene kompetence, znanja in veščine, s katerimi lažje presodi tveganje za nastanek resnih bolezni, povezanih s prekomerno telesno maso in debelostjo.
Ključne besede: diplomirana medicinska sestra, referenčna ambulanta, tveganja prekomerne telesne mase, indeks telesne mase
Objavljeno v DKUM: 04.11.2022; Ogledov: 379; Prenosov: 75
 Celotno besedilo (1,08 MB) |
2. Aspergerjev sindrom pri otrokuLara Gramc, 2020, diplomsko delo Opis: Teoretična izhodišča: Aspergerjev sindrom je pervazivna razvojna motnja, za katero so značilna odstopanja v socialni interakciji, komunikaciji ter fleksibilnost mišljenja. Število otrok z Aspergerjevim sindromom narašča, veliko jih je še vedno nediagnosticiranih.
Raziskovalna metodologija in metode: Uporabili smo kvantitativno metodologijo raziskovanja. Uporabili smo deskriptivno metodo dela. Raziskavo smo izvedli z anketnim vprašalnikom, ki ga je izpolnilo 30 anketirancev. Rezultati so analizirani s pomočjo računalniškega programa Microsoft Excel in opisno obrazloženi.
Rezultati: Ugotovili smo, da anketiranci ne poznajo dovolj dobro Aspergerjevega sindroma ter njegovih simptomov, vendar se velika večina z otrokom z Aspergerjevim sindromom ni srečala in imajo težave pri pristopu kadar obravnavajo otroka s katero od motenj avtističnega spektra.
Diskusija in zaključek: Ugotovili smo, da število otrok z motnjo avtističnega spektra narašča. Anketiranci so mnenja, da imajo primanjkljaj znanja na področju motenj avtističnega spektra, kljub različnim možnostim za izobraževanja. Z znanjem o motnjah avtističnega spektra pripomoremo h kakovostnemu pristopu in komunikaciji v obravnavi otrok s katero koli od motenj avtističnega spektra.
Ključne besede: pervazivna razvojna motnja, medicinska sestra, primarna zdravstvena raven, razvojna ambulanta, osebe s posebnimi potrebami
Objavljeno v DKUM: 10.07.2020; Ogledov: 1402; Prenosov: 147
Celotno besedilo (499,97 KB) |
3. Klinična forenzična medicina v SlovenijiGregor Haring, Tomaž Zupanc, 2019, strokovni članek Opis: Namen prispevka:
V prispevku želimo širšemu krogu predstaviti klinično forenzično medicino, njen pomen in vlogo, obseg in stanje v Sloveniji ter ambulanto, kjer preglede izvajamo.
Ugotovitve:
Klinična forenzična medicina je pomembna veja sodne medicine. Pomembneje se je začela razvijati v 60. letih 20. stoletja. Razcvet pa doživlja zadnjih 10 let. Ukvarja se predvsem s forenzičnimi pregledi žrtev fizičnega in spolnega nasilja, vendar to ni edino področje delovanja klinične forenzične medicine. Gre za zdravniški pregled z uporabo kliničnih znanj in postopkov ter diagnostičnih metod po načelih forenzične preiskave. Telo preiskovanca, ki je lahko žrtev ali osumljenec, predstavlja kraj kaznivega dejanja, ki ga je treba forenzično pregledati, kar pomeni tehnično in strokovno pravilno opisati poškodbe ter jih tudi primerno zavarovati kot dokaz. Primerno lahko te poškodbe zavaruje le zdravnik strokovnjak – tj. specialist sodne medicine z natančnim opisom in opredelitvijo vrste poškodbe, fotodokumentacijo ipd. Hkrati mu je kot zdravniku tudi dovoljeno posegati na in v telo, kar pomeni, da odvzame in zavaruje tudi brise s površine telesa in telesnih odprtin. Govorimo o odnosu strokovnjak/izvedenec – preiskovanec in ne o odnosu zdravnik – bolnik. Vse to pa lahko opravi le v primernem prostoru in ob sodelovanju s primernim kadrom. Prvo predstavlja tehnično opremljena in prostorsko primerno zasnovana klinična forenzična ambulanta. Kader pa predstavlja forenzično izobražen zdravnik in medicinska sestra, pomoč administracije ter dostopnost do drugih medicinskih specialnosti in nemedicinskega osebja. Trenutno je edina primerno kadrovsko in tehnično opremljena klinična forenzična ambulanta v prostorih Inštituta za sodno medicino v Ljubljani. Dostopna je štiriindvajset ur vse dni v letu. Ambulanta se uporablja predvsem za potrebe policije in pravosodja. Financiranje klinične forenzične medicine v Sloveniji je za enkrat slabo urejeno.
Izvirnost/pomembnost prispevka:
Prispevek bo širši strokovni javnosti, predvsem policiji in pravosodju, preiskovalnim sodnikom in tožilstvu, približal pojem klinične forenzične medicine in ambulante. Odgovorni, opremljeni z vedenjem, bodo tako pogosteje posegli po kliničnem forenzičnem pregledu žrtev in osumljencev v kazenskih postopkih, kar bo pripomoglo k boljši celostni oskrbi žrtev. Bolje bodo zavarovani tudi pomembni dokazi. Obravnava v klinični forenzični ambulanti bo prinesla večjo korist tako žrtvi kaznivega dejanja kot tudi samemu kazenskemu postopku.
Ključne besede: klinična forenzična medicina, forenzična ambulanta, sodna medicina
Objavljeno v DKUM: 07.04.2020; Ogledov: 1036; Prenosov: 56
 Povezava na celotno besedilo
Gradivo ima več datotek! Več... |
4. Urgentna stanja pri predšolskih otrocih obravnavanih v dežurni ambulantiBernardka Sajevec, 2020, diplomsko delo Opis: Teoretična izhodišča: Predšolski otroci stari od 2 do 6 let so nenehno izpostavljeni najrazličnejšim boleznim in poškodbam. Ukrepanje staršev je zato v takšnih primerih lahko tudi življenjskega pomena. Starši morajo imeti dovolj znanja, da lahko svojemu otroku v nujnih stanjih ustrezno pomagajo.
Raziskovalna metodologija: V teoretičnem delu smo uporabili kvantitativno metodologijo raziskovanja in deskriptivno metodo dela. Predstavili smo najpogostejša urgentna stanja pri predšolskih otrocih obravnavanih v dežurni ambulanti. V raziskovalnem delu pa smo ugotavljali v kolikšni meri potrebujejo otroci urgentno obravnavo in kako postopajo starši, preden otroka pripeljejo v dežurno ambulanto. Izvedli smo anketo pri 30. starših, ki je vsebovala 24 vprašanj. Narejena je bila tudi retrospektivna študija statistike diagnoz preko programa Isoz21.
Rezultati: V raziskavi smo ugotovili, da 83 % staršev meni, da znajo dobro postopati v primeru poškodb in bolezni pri svojih otrocih, vendar jih 30 % vedno poišče pomoč pri dežurni službi. V triletnem obdobju je bilo v dežurni ambulanti obravnavanih skupaj 1991 otrok starih od 2 do 6 let.
Sklep: Pravilno postopanje staršev ob nujnem stanju otroka je bistvenega pomena, zato pa potrebujejo dovolj znanja. Čeprav so starši ocenili svoje znanje kot dobro, se je izkazalo, da temu vedno ni tako, zato bi bilo potrebno znanje obnavljati z raznimi tečaji in predavanji na to tematiko, predvsem pa z dobro osveščenostjo s strani zdravstvenih delavcev in tudi v obliki brošur, zloženk in letakov, ki so dostopne v zdravstvenih ustanovah.
Ključne besede: dežurna ambulanta, predšolski otrok, nujna stanja, medicinska sestra, starši
Objavljeno v DKUM: 03.03.2020; Ogledov: 1001; Prenosov: 256
Celotno besedilo (1,79 MB) |
5. Aplikacija in platforma urgenticus za obravnavo urgentnih primerov : magistrsko deloTajda Bogovič, 2019, magistrsko delo Opis: Število urgentnih primerov povsod po svetu narašča, kar nakazujejo številni prenatrpani urgentni centri ter posledično prenizka zmogljivost obravnave pomoči potrebnih pacientov. Ti se tako soočajo z dodatnim stresom, saj ne vedo, če in kdaj sploh bodo prišli na vrsto za obravnavo. Kljub že nekaterim sprejetim izboljšavam v sistemu pa je nezadovoljstvo tako med pacienti kot medicinskem osebjem še vedno prisotno. V magistrskem delu smo se lotili reševanja omenjene problematike, to je prenatrpanosti urgentnih centrov na eni in predolgega čakanja pacientov na drugi strani. S pomočjo aplikacije Urgenticus smo pacientom omogočili prijavo v sistem za obravnavo urgentnih primerov. Aplikacija omogoča uporabniku hitrejšo obravnavo, ga opozori na morebitne spremembe ter poskrbi za boljše in hitrejše upravljanje zdravja. S tem je hkrati poskrbljeno tudi za boljšo organiziranost vseh udeležencev sistema.
Ključne besede: urgentna ambulanta, urgentni primeri, mobilna aplikacija in platforma Urgenticus
Objavljeno v DKUM: 19.08.2019; Ogledov: 1024; Prenosov: 174
Celotno besedilo (2,03 MB) |
6. Analiza izvajanja preventivnih pregledov in dejavnikov tveganja za kronično nenalezljive bolezni v referenčnih ambulantahNataša Medved, 2017, magistrsko delo Opis: Izhodišča: Diplomirana medicinska sestra je v letu 2011 postala del tima v referenčni ambulanti družinske medicine. Izvaja preventivne preglede (presejanje) ciljne populacije za zgodnje odkrivanje dejavnikov tveganja in ogroženosti za kronično nenalezljive bolezni.
Metodologija raziskovanja: Namen raziskave je oceniti pomen in učinkovitost referenčnih ambulant družinske medicine kot organizacijskega modela za izvajanje programov promocije zdravja in preventive bolezni med odraslimi prebivalci v Sloveniji. Najprej smo opravili analizo zbranih podatkov, iz baze Nacionalnega inštituta za javno zdravje, po regijah za obdobje od 1. 1 .2011 do 31. 12. 2013. Osnovo za raziskavo smo oblikovali s podatki, ki so bili pridobljeni z vprašalnikom, pred izvedbo preventivnega pregleda v letu 2013. Vprašalnik je bil izdelan za namen raziskave. V letu 2015 pa smo še pridobili podatke iz programa Promedika, iz vzorca 260 oseb, ki so bile obravnavane na preventivnem pregledu za kronične nenalezljive bolezni v letu 2007 in 2013. Pregledali smo tudi podatke v zdravstvenih kartonih pacientov, ki so imeli v letu 2007 opravljen preventivni pregled za srčno-žilne bolezni v ambulanti družinskega zdravnika. Pri izdelavi magistrskega dela smo uporabili deskriptivno epidemiološko študijo. Hipoteze smo preverjali s programom Med Calc 17.2 in IBM SPSS 23.0, opisno statistiko in programskim orodjem Microsoft office Excel 2010.
Rezultati: Iz pregledanih podatkov smo ugotovili, da je leta 2013 delovalo 352 referenčnih ambulant družinske medicine. Skupaj je bilo obravnavanih 1.336.955 oseb nad 30 let. Razvidno je, da do razlik v regijah prihaja tudi med opazovanimi leti, kjer pojavnost nekaterih kroničnih nenalezljivih bolezni izrazito naraste. Ravno tako lahko trdimo, da referenčne ambulante družinske medicine predstavljajo učinkovitejši pristop za izvajanje promocije zdravja in zgodnje odkrivanje bolezni ter da ni statistično značilnih razlik glede na način vabljenja.
Sklep: Ugotovili smo, da je delo tima v referenčni ambulanti strukturirano in zaradi tega kakovostno izvedeno. Iz analiziranih podatkov je razvidna razlika o številu zdravih oseb, oseb s prisotnimi dejavniki tveganja ter obolelimi za kronično nenalezljivo bolezen.
Ključne besede: Diplomirana medicinska sestra, referenčna ambulanta družinske medicine, preventivni pregled, dejavniki tveganja.
Objavljeno v DKUM: 18.10.2017; Ogledov: 1771; Prenosov: 377
Celotno besedilo (789,43 KB) |
7. Vpliv 24-urnega neinvazivnega merjenja krvnega tlaka na obravnavo bolnikov z arterijsko hipertenzijo v družinski mediciniMarija Petek Šter, Janko Kersnik, 2009, izvirni znanstveni članek Opis: Izhodišča: Podatki, pridobljeni s pomočjo 24-urnega neinvazivnega merjenja krvnega tlaka (24- NMKT), so pomembno dopolnilo k ambulantnim meritvam krvnega tlaka v diagnostiki hipertenzije in spremljanju zdravljenja. Namen raziskave je bil ugotoviti, kako izvedba 24-NMKT vpliva na obravnavo bolnikov z arterijsko hipertenzijo v družinski medicini.
Preiskovanci in metode: V raziskavo je bilo v 38 ambulantah družinske medicine vključenih 339 zaporednih bolnikov z arterijsko hipertenzijo, ki kljub kombinacijskemu zdravljenju niso dosegali ciljnih vrednosti. Bolniki so bili naključno razdeljeni v testno skupino, pri kateri smo izvedli 24-NMKT, ter kontrolno skupino, pri kateri preiskave nismo izvedli. Po 12 tednih smo ocenjevali učinek 24-NMKT na nadaljnje zdravljenje arterijske hipertenzije.
Rezultati: Analizirali smo podatke za 339 bolnikov: 160 v testni in 179 v kontrolni skupini, ki so bili stari od 34 do 80 let (v povprečju 61,4 leta, SD 9,8 let) s povprečnim sistoličnim 159,2 (SD 12,5) mm Hg ter diastoličnim krvnim tlakom 92,1 (SD 8,7) mm Hg. Pri 45 (28,1 %) bolnikih smo z 24-NMKT ugotovili doseganje ciljnih vrednosti krvnega tlaka. Verjetnost za urejen krvni tlak je bila večja pri ženskah – razmerje obetov (OR) 5.445 (95-odstotni interval zaupanja 2,16–13,76) – ter pri bolnikih z nižjo vrednostjo srednjega arterijskega tlaka na osnovi ambulantnih meritev krvnega tlaka – OR = 0.931 (95-odstotni interval zaupanja 0,84–0,97). Izvedba 24-NMKT ni vplivala na število s hipertenzijo povezanih obiskov v ambulanti (1,6 v testni, 1,7 v kontrolni skupini, p = 0,306), so bili pa bolniki v testni skupini redkeje izpostavljeni spreminjanju antihipertenzivnega zdravljenja (v testni v 52,5 %, v kontrolni v 66,5 %, p = 0,009).
Zaključki: Učinek bele halje je pogosto prisoten pri bolnikih z arterijsko hipertenzijo, zdravljenih s kombinirano antihipertenzivno terapijo. 24-NMKT ne vpliva na pogostost obiskov v ambulanti, zmanjša pa verjetnost za spreminjanje antihipertenzivne terapije.
Ključne besede: arterijska hipertenzija, ambulanta družinske medicine, 24-urno neinvazivno merjenje krvnega tlaka, spremljanje, zdravljenje z zdravili
Objavljeno v DKUM: 27.03.2017; Ogledov: 1507; Prenosov: 120
Celotno besedilo (120,26 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
8. Vloga medicinske sestre pri manchesterskem triažnem sistemu v urgentni ambulantiPetra Šafarič, 2017, magistrsko delo Opis: Število pacientov v urgentnih ambulantah povsod po svetu narašča in pogosto presega zmogljivosti sprotne obravnave vseh pomoči potrebnih. Zato je bil vzpostavljen sistem »Triaža«, ki lahko med množico akutno prizadetih pacientov odkrije tiste, ki takoj potrebujejo zdravstveno oskrbo. Prvi triažni sistemi so temeljili predvsem na intuiciji ter niso omogočali zanesljivosti in ponovljivosti. V Sloveniji se s problemom sprejema in umestitvijo vloge medicinske sestre v urgentnih ambulantah aktivno ukvarjajo šele zadnja štiri leta.
Ključne besede: MTS, medicinska sestra, triaža, urgentna ambulanta
Objavljeno v DKUM: 01.03.2017; Ogledov: 1848; Prenosov: 458
Celotno besedilo (1,66 MB) |
9. ZADOVOLJSTVO PACIENTOV Z OBRAVNAVO V REFERENČNI AMBULANTIDejan Šijanec, 2016, diplomsko delo Opis: Referenčna ambulanta je ambulanta, v kateri se izvaja preventiva ter obravnava pacientov s kroničnimi obolenji. V njej delujejo zdravnik, srednja medicinska sestra ter diplomirana medicinska sestra, katere primarna naloga je edukacija pacientov. Namen diplomskega dela je bil ugotoviti kakšno je zadovoljstvo pacientov, ki so obravnavani v referenčni ambulanti in hkrati opisati naloge diplomirane medicinske sestre.Raziskava je temeljila na kvantitativni metodologiji raziskovanja. Kot instrument raziskovanja je bil uporabljen delno strukturiran anketni vprašalnik, sestavljen iz 11 vprašanj zaprtega tipa in 2 vprašanj odprtega tipa. Raziskava je bila izvedena med pacienti referenčne ambulante.Ugotovili smo, da je večina anketiranih pacientov zelo zadovoljna z obravnavo ter z odnosom diplomiranih medicinskih sester v referenčnih ambulantah. Večina anketiranih je zadovoljnih s sprejemom v referenčni ambulanti. Ugotovili smo tudi, da 88 odstotkov anketiranih pacientov meni, da od zdravstvenega osebja dobi dovolj informacij o svoji bolezni in 86 odstotkov anketiranih pacientov dobi obrazložitev, kako naj bolezen obvladajo.
Ugotovili smo, da je zadovoljstvo pacientov z obravnavo v referenčni ambulanti zelo veliko. Z uvedbo referenčnih ambulant se je zadovoljstvo pacientov ambulant družinske medicine povečalo, saj imajo zdravstveni delavci več časa za obravnavo pacientov. Zelo pomembna je tudi preventiva, ki se izvaja s pomočjo presejalnih vprašalnikov.
Ključne besede: referenčna ambulanta, zadovoljstvo, pacient, diplomirana medicinska sestra.
Objavljeno v DKUM: 11.11.2016; Ogledov: 2115; Prenosov: 409
Celotno besedilo (1,23 MB) |
10. OBRAVNAVA PACIENTA Z OSTEOPOROZO V REFERENČNI AMBULANTITina Murko, 2016, diplomsko delo Opis: Teoretična izhodišča: Osteoporoza je pogosto prikrita bolezen, saj po večini ne kaže nobenih znakov, dokler ne pride do zloma. Prizadene področje okostja, kjer se zmanjšuje količina kostne gostote, medtem ko se veča nevarnost za zlome. Večina ljudi še vedno ni dovolj seznanjena s samim obolenjem, kar se kaže v porastu osteoporoznih zlomov po vsem svetu. V namen poučevanja in seznanitve pacientov s kronično nenalezljivimi boleznimi so v Sloveniji uvedli referenčne ambulante, v katerih diplomirana medicinska sestra deluje zdravstvenovzgojno. Namen diplomskega dela je bil predstaviti vlogo diplomirane medicinske sestre pri obravnavi pacienta z osteoporozo v referenčni ambulanti ter z raziskavo ugotoviti osveščenost pacientov o osteoporozi ter njihovo zadovoljstvo s potekom dela v referenčni ambulanti.
Metodologija raziskovanja: Za izdelavo diplomskega dela smo uporabili deskriptivno metodo dela. Raziskava je temeljila na kvantitativni metodologiji. Za pridobitev podatkov smo izdelali anketni vprašalnik, ki je zajemal 17 vprašanj, od tega 2 vprašanji polodprtega, 3 odprtega in 12 vprašanj zaprtega tipa. V raziskavi je sodelovalo 30 oseb z osteoporozo, ki so bile obravnavane v referenčni ambulanti.
Rezultati raziskave: Analiza raziskave je pokazala dobro osveščenost anketiranih o osteoporozi, saj jih je 90 odstotkov dovolj poučenih o svoji bolezni. Vsi anketiranci so seznanjeni z osteoporozo in tudi upoštevajo ukrepe za preprečevanje napredovanja osteoporoze. 80 odstotkov anketiranih je zelo zadovoljnih z obravnavo in s svetovanjem diplomirane medicinske sestre v referenčni ambulanti.
Sklep: V namen obveščanja in preventive osteoporoze ter vodenja kronično nenalezljivih bolezni so v Sloveniji pričele delovati referenčne ambulante. Ambulanta družinske medicine je tako pridobila dodatnega člana zdravstvenega tima. Diplomirane medicinske sestre, ki so ustrezno usposobljene z izobraževanji, paciente vodijo in jih s svetovanjem ustrezno usmerjajo v procesu zdravljenja. Za učinkovit proces zdravljenja je potrebno tesno sodelovanje pacienta, diplomirane medicinske sestre in zdravnika.
Ključne besede: osteoporoza, referenčna ambulanta, kronične nenalezljive bolezni, dejavniki tveganja, zdravstvena vzgoja, medicinska sestra.
Objavljeno v DKUM: 24.10.2016; Ogledov: 2409; Prenosov: 395
Celotno besedilo (1,27 MB) |
