| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


11 - 20 / 24
Na začetekNa prejšnjo stran123Na naslednjo stranNa konec
11.
Mediacija v zdravstvu
Patricija Slakan, 2015, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo je osredotočeno na mediacijo v zdravstvu kot alternativo, s katero bi lahko reševali konflikte, ki nastanejo v zdravstvu na več ravneh. Poleg temeljnih značilnosti mediacije v zdravstvu, mediacijskih načel in prednosti in slabosti mediacije v zdravstvu, sta posebej izpostavljena dva temeljna odnosa, to je odnos med zdravstvenim osebjem in pacienti ter znotraj delovnega tima. Konflikti najbolj pogosto nastajajo zaradi različnih dejavnikov, ki pa niso zgolj povezani s tema dvema razmerjema, ampak je potrebno gledati širše – globalno. Predstavljena je sprejeta slovenska zakonodaja na tem področju in vloga mediacije v zdravstvu. Opisani so primeri dobrih praks iz Slovenije in tujine, po kateri se lahko v prihodnje jemlje zgled, prav tako je podan Osnutek modela upravljanja s spori in Predlog ureditve mediacijskih pisarn v zdravstvu v Sloveniji.
Ključne besede: mediacija v zdravstvu, alternativno reševanje sporov, model upravljanja s spori, komunikacija, konflikti
Objavljeno: 02.12.2015; Ogledov: 1023; Prenosov: 276
.pdf Celotno besedilo (1,34 MB)

12.
VARSTVO NAČELA ZAUPNOSTI V MEDIACIJI
Maruša Senica, 2014, diplomsko delo

Opis: Načelo zaupnosti v mediaciji ima univerzalen značaj. Poznata ga tako anglo-ameriški kot kontinentalni pravni sistem. Načelo zaupnosti pomeni, da se morajo vse informacije, ki izvirajo iz mediacije, šteti kot zaupne, in sicer v vseh fazah postopka, torej tako v fazi dogovarjanja o izvedbi mediacije kot v fazi same izvedbe mediacije. Načelo zaupnosti lahko veže stranke v postopku, mediatorja in vse morebitne udeležence. Pravo vsebino temu načelu pa lahko da šele sodna praksa. Načelo zaupnosti je temeljno načelo mediacije, od katerega je odvisna uspešnost mediacije. Diplomsko delo obravnava, kako načelo zaupnosti v mediaciji razumejo v različnih pravnih sistemih. Primerjalnopravni pregled pokaže, da je razumevanje in uporaba tega načela, kljub svoji univerzalnosti, zelo različno. To pomeni, da je treba biti pri konkretnih postopkih mediacije posebej pozoren na to, kje se bo postopek izvajal in po katerih pravilih, saj bo imelo to neposreden vpliv na obseg in način varovanja zaupnosti. Velika negotovost v zvezi z razlago in razumevanjem načela zaupnosti je povezana s skromno sodno prakso v kontinentalni Evropi v nasprotju z anglo-ameriško sodno prakso.
Ključne besede: alternativno reševanje sporov, mediacija, temeljna načela mediacije, načelo zaupnost
Objavljeno: 18.12.2014; Ogledov: 1260; Prenosov: 347
.pdf Celotno besedilo (739,42 KB)

13.
ALTERNATIVNO REŠEVANJE SPOROV V PRAVNIH RAZMERJIH - USPEŠNA ALTERNATIVA SODIŠČU?
Andrea Mlakar, 2014, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo predstavi osnovni pojem mediacije: predmet (v katerih sporih je smotrno uporabiti mediacijo), subjekte, značilnosti, načela mediacije in kratek oris pravne podlage slovenske zakonodaje na področju mediacije. Prikaže tudi statistične podatke števila zadev, ki se rešujejo z mediacijo od začetka izvajanja postopka na določenih okrožnih sodiščih v Sloveniji do leta 2013, o uspešnosti mediacije in se osredotoča na analizo statistike o mediaciji, ali je uspešnost mediacije večja ter ali je uspešnost odvisna od porasta zadev, ki se rešujejo s postopkom mediacije.
Ključne besede: Alternativno reševanje sporov, mediacija, mediator, zakonodaja, program alternativnega reševanja sporov, okrožno sodišče, uspešnost mediacije.
Objavljeno: 18.12.2014; Ogledov: 1203; Prenosov: 210
.pdf Celotno besedilo (925,73 KB)

14.
REŠEVANJE GOSPODARSKIH SPOROV S POUDARKOM NA MEDIACIJI
Barbara Kodrič, 2014, diplomsko delo

Opis: Konflikti tekom celotnega človeštva spremljajo bolj ali manj vse odnose in skrbijo za njihov zdrav razvoj. Konflikt že v svojem osnovnem pomenu predstavlja najmanj dve različni mišljenji, ki se pojavita ob istem času na istem mestu in zasledujeta isti cilj. Gre torej za soočenje dveh idej, ki se pa lahko zelo slabo konča, če se sprevrže v verbalno, psihično ali fizično nasilje. Takrat reševanje sporov prestopi mejo svoje funkcionalnosti in zamegli vse pozitivne lastnosti, ki jih konflikti prinašajo. Odvisno od vrste ter stopnje odnosa lahko konflikt v določeni fazi pripelje do tragične razrešitve. Nerazrešeni konflikti se namreč lahko spremenijo v vir frustracije in celo sovražnosti. Konfliktov se pogosto bojimo, ker imajo predznak nečesa slabega, v bistvu pa so le pokazatelj naše različnosti, ki je tako ali tako dejstvo. Največja problematika konfliktov tako ni v njihovem obstoju, temveč v tem, kako jih bomo rešili. Kakšna je rešitev na koncu, ni tako bistveno, ampak je ključno to, kako reševanje poteka. Skozi razvoj človeštva se je razvila cela vrsta načinov, kako obvladovati, odpravljati in razreševati konflikte . Načini, s katerimi lahko poravnavamo ali rešimo nastale konflikte med posamezniki ali skupinami, so omejeni. Dominanten način reševanja sporov je sodni postopek, ki pa še zdaleč ni enoten, pač pa je odvisen od predmeta spora. V sodnem procesu bo reševanje potekalo po vnaprej določenih pravnih normah, kjer ni prostora za to, da bi stranka brez pritiska povedala svoje mnenje. Odločitev sodnika bo brezkompromisna, kar pomeni, da bo le za eno stranko predstavljala pravico in zadoščenje. Na drugi strani pa izrazi sprava, mirovni proces, kompromis in sodelovanje predstavljajo »novo« kulturo reševanja sporov, kjer sodelujoči vzamejo spor v svoje roke in skušajo najti rešitev, s katero so zadovoljni vsi udeleženci spora. V tem primeru gre za skupek postopkov, ki so alternativa sodnemu odločanju. »Izraz "alternativno" ima svoj izvor v tem, da naj bi šlo za alternativo klasičnemu civilnemu sodnemu postopku. Ta naj bi bil na splošno preveč zapleten, rigiden, prepočasen in ponekod (zlasti v državah sistema Common Law) tudi občutno predrag, za pravdne stranke pa tudi zelo frustrirajoč zaradi popolne izgube nadzora nad pravili in nad končnim izidom postopka« . Velik problem klasičnega civilnega sodstva v Sloveniji so predvsem sodni zaostanki, zaradi katerih gre pogosto za kršitev odločanja v razumnem roku. Evropsko sodišče je že v več sodbah poudarilo, da je pravica vsakega, da prejme odločbo v razumnem času, izjemnega pomena za ustrezno uveljavljanje pravice do sodnega varstva . Zlasti zaradi preobremenjenosti sodišč in sodnih zaostankov se v sedanjem času daje velik poudarek na uvajanje in razvijanje alternativnega reševanja sporov. Alternativno reševanje sporov (ARS) oziroma alternative dispute resolution (ADR) ni sojenje, ki se praviloma izvaja v okviru sodišč, ampak gre za izvensodno reševanje sporov, kjer stranke s pomočjo ene ali več tretjih nevtralnih oseb sporazumno oblikujejo rešitev. Te oblike reševanja konfliktov so predvsem bolj fleksibilne, mogoče jih je prilagajati potrebam konkretnega spora. Po mnenju teorije in prakse je glavni in tipični predstavnik ARS mediacija, ki pa so se ji takoj ali pa sčasoma pridružile še druge metode. Zakon o alternativnem reševanju sodnih sporov (v nadaljevanju ZARSS) kot metode ARS našteva postopke mediacije, arbitraže, zgodnje nevtralne ocene, hkrati pa navaja, da je ARS katerikoli postopek, ki je podoben naštetim alternativnim razsojevalnim postopkom . »Iz same narave »alternativnosti« izhaja, da je število metod ARS neomejeno, torej ne velja tako imenovano načelo numerus clausus« . Društvo mediatorjev Slovenije v svojem velikem priročniku o mediaciji z naslovom Mediacija v teoriji in praksi zraven mediacije našteva še sledeče metode ARS: zgodnja nevtralna ocena, obvezna nezavezujoča arbitraža, mini sojenje, sumarna porotna obravnava, poravnalni narok, zase
Ključne besede: Gospodarski spori, sodni postopek, alternativno reševanje sporov, mediacija.
Objavljeno: 03.11.2014; Ogledov: 1557; Prenosov: 260
.pdf Celotno besedilo (723,83 KB)

15.
ALTERNATIVNO REŠEVANJE POTROŠNIŠKIH SPOROV IN NOVI TRENDI REŠEVANJA SPOROV PREKO SPLETA
Helena Rous, 2013, diplomsko delo

Opis: Potrošništvo je osnovna premisa sodobnega ekonomskega sistema in vsak potrošnik je »esenca« preživetja obstoječe svetovne in tudi evropske ekonomije. Svet in Evropska unija sta se s sodobnim pojmom potrošnika kot ključnim deležnikom in poganjalcem ekonomije srečala v petdesetih letih prejšnjega stoletja, nekoliko kasneje, v sedemdesetih, pa se je intenzivno začelo govoriti in tudi formalizirati osnovne potrošnikove pravice, ki odtlej z osveščenostjo javnosti na moči le še pridobivajo. Ena izmed t. i. univerzalnih potrošnikovih pravic je tudi pravica do pravnega varstva. V predmetni diplomski nalogi govorimo o trenutno najsodobnejšem pristopu zaščite potrošnikov, in sicer o alternativnih metodah reševanja potrošniških sporov in novem trendu reševanja sporov preko spleta. Pri alternativnem reševanju sporov (ARS) gre za neformalne postopke reševanja sporov, v katerih stranke s pomočjo specializirane tretje osebe poizkušajo rešiti spor. Glavni prednosti ARS sta hitrost postopka in stroškovna dostopnost. Pristopi alternativnega reševanja sporov se nenehno razvijajo in ob revoluciji, ki jo je prinesel svetovni splet, se je začel v svetu razvijati tudi koncept reševanja sporov preko spleta. Tako pod kratico ODR (Online dispute resolution) razumemo mehanizme alternativnih načinov reševanja sporov z uporabo spleta. V slovenskem prostoru se uporablja kratica SRS – spletno reševanje sporov. Uporabi ARS in SRS postopkov se že od samega začetka kot najpomembnejša posledica pripisuje izboljšanje delovanja trga predvsem zaradi s tem predvidenega lažjega »dostopa do pravice«, hitrega in učinkovitega reševanja sporov izven sodne dvorane in s tem posledično povečanega zaupanja potrošnika v sam trg. Evropska unija je spomladi 2013 sprejela Uredbo o spletnem reševanju potrošniških sporov in Direktivo o alternativnem reševanju potrošniških sporov, ki sta naslednji povsem direktni korak povezave potrošništva in omenjenih metod reševanja sporov. Glavni namen nove ureditve je zagotoviti vsem potrošnikom hitro in cenovno učinkovito pot do razrešitve konfliktov brez dolgotrajnih sodnih postopkov, in sicer v vseh oblikah sporov, ki jih imajo potrošniki s trgovci, najsi bodo to pogodbena razmerja med domačimi akterji ali pa čezmejna razmerja. Do konca leta 2015 naj bi pričela »obratovati« še enotna vseevropska spletna platforma, ki bi delovala kot »aktivni vmesnik« za spletno obravnavo potrošniških sporov.
Ključne besede: potrošnik, alternativno reševanje sporov, spletno reševanje sporov, pravice potrošnikov, Uredba o spletnem reševanju potrošniških sporov, Direktiva o alternativnem reševanju potrošniških sporov, splet
Objavljeno: 09.05.2014; Ogledov: 1260; Prenosov: 242
.pdf Celotno besedilo (1,09 MB)

16.
SLABOSTI OBVEZNE MEDIACIJE
Ana Hederih, 2013, diplomsko delo

Opis: Mediacija je ena od osnovnih metod alternativnih načinov reševanja sporov. Eno od glavnih načel mediacije je njena prostovoljnost. Takšno načelo pa utegne biti v nasprotju z institutom obvezne mediacije. Slednja namreč strankam ne daje svobodne izbire o sodelovanju. Posledica takšne ureditve je postopek, ki je v končnem rezultatu daljši in dražji. Takšen izid pa nasprotuje tudi nadaljnjima dvema vrlinama mediacije, ekonomičnosti in hitrosti. V slovenskem pravnem redu je obvezna mediacija specifično urejena predvsem v Zakonu o brezplačni pravni pomoči, ki nalaga obveznost mediacije prosilcem take pomoči. Ob takšni obveznosti, za katero ni očitnega razloga, se poraja vprašanje smiselnosti obvezne mediacije kot pravnega koncepta. Obvezna mediacija namreč predstavlja procesno oviro, saj ovira pravico posameznika do dostopa do sodnega varstva. Takšna ovira bi sicer lahko bila utemeljena, v kolikor bi ukrep bil sorazmeren in varoval kakšno drugo pravno vrednoto. V nalogi so predstavljeni statistični podatki, ki izkazujejo uspešnost mediacije na slovenskih sodiščih v času od uveljavitve Zakona o alternativnem reševanju sodnih sporov. Le-ti izkazujejo relativno slabe rezultate, tako na strani podajanja soglasij, kot z vidika uspešnih rešitev sporov. Na podlagi takih podatkov pa ni videti, da bi ukrep obvezne mediacije varoval katerokoli pravno vrednoto, niti se tak ukrep ne zdi sorazmeren. Zaključiti kaže, da je mediacija kot pravni institut sicer potrebna in njeno zagotavljanje vsekakor nujno, vendar pa se obveznost mediiranja zdi pretiran poseg.
Ključne besede: Obvezna mediacija, alternativno reševanje sodnih sporov, načelo prostovoljnosti.
Objavljeno: 10.01.2014; Ogledov: 1134; Prenosov: 247
.pdf Celotno besedilo (279,35 KB)

17.
NAČELO PROSTOVOLJNOSTI V MEDIACIJI
Martina Martinek, 2013, diplomsko delo

Opis: Načelo prostovoljnosti ima v mediaciji eno osrednjih vlog, saj se nanaša tako na postopek, kakor tudi na osebe, ki sodelujejo v mediaciji. Prostovoljnost se razteza čez celotno mediacijo. Začne se s prostovoljnim začetkom oziroma pristopom k mediaciji, nadaljuje s prostovoljnim sprejemanjem vseh odločitev in konča s prostovoljno izvršitvijo dogovora ali odločitvijo o zaključku mediacije, ki ni prinesla želenih rezultatov. Načelo prostovoljnosti poleg prednosti, ki jih imajo samostojne odločitve, prinaša tudi odgovornost, ki je posledica teh odločitev. Ko je enkrat dogovor dosežen in sklenjen v predpisani obliki za njegovo veljavnost, predstavlja zavezujočo pogodbo z vsemi pravicami in obveznostmi, ki iz nje izhajajo.
Ključne besede: mediacija, dogovor, priznavanje, izvršljivost, načelo prostovoljnosti alternativno reševanje sporov, opolnomočenje.
Objavljeno: 05.09.2013; Ogledov: 1379; Prenosov: 192
.pdf Celotno besedilo (580,88 KB)

18.
MEDIACIJA KOT OBLIKA ALTERNATIVNEGA REŠEVANJA INDIVIDUALNIH DELOVNIH SPOROV - PRIMERJALNO PRAVNI PREGLED Z ANGLIJO
Petar Škundrić, 2012, magistrsko delo

Opis: Alternativno reševanje sporov (ARS) je nesodno reševanje sporov, ki je znano in se uporablja v Evropi in svetu. V nekaterih državah, kjer imajo na tem področju dolgo tradicijo, so postopki ARS del vsakdanjika, v drugih se postopki šele razvijajo in pridobivajo na veljavi. Sporom se ne bo možno nikoli povsem izogniti, zaradi česar so postopki ARS toliko bolj pomembni, saj je znano, da je večino sporov možno rešiti tudi brez posredovanja sodišča. Pri mediaciji gre za izvensodni proces, v katerem stranke prostovoljno s pomočjo nevtralne tretje osebe (mediatorja) skušajo doseči mirno rešitev spora, ki izvira iz ali je v zvezi s pogodbenim ali drugim pravnim razmerjem. Je neformalen, neobvezujoč, zaupen in strukturiran postopek, v katerem mediator strankam z dogovarjanji, pogajanji ter posebnimi mediacijskimi tehnikami pomaga pri iskanju sporazumne rešitve nastalega spora. Mediacija je v Sloveniji kot temeljni alternativni način reševanja sporov relativno nov institut, medtem ko je v angleškem sistemu mediacija oziroma konciliacija že dolgo uveljavljen in cenjen način reševanja sporov – predvsem delovnih. S sprejetjem Zakona o mediaciji v civilnih in gospodarskih zadevah in kasneje še Zakona o alternativnem reševanju sodnih sporov je bil v Sloveniji položen temelj alternativnemu reševanju sporov, saj je ZARSS mediacijo uvedel kot redno poslovno funkcijo sodišč prve in druge stopnje. V prvem delu so predstavljene temeljne razlike med alternativnim reševanjem sporov in sodnim odločanjem ter zakonska ureditev instituta mediacije. V drugem delu so podrobneje predstavljene prednosti mediacijskega postopka ter prednosti, ki jih ima ureditev postopka mediacije v delovnih sporih pri delodajalcih, kateri bi v kolektivno pogodbo vnesli določbe, iz katerih bi izhajalo, da se v primeru nastalega spora med delavcem in delodajalcem le-ta prvotno poskuša rešiti na miren način s pomočjo mediacije. Vodilo magistrske naloge je ugotavljanje razširjenosti ter uspešnosti mediacije pred in po sprejetju ZARSS, kakor tudi njena učinkovitost napram rednemu sodnemu postopku, katera je bila merjena v porabi časa, ki je potreben za rešitev posamezne zadeve. Prav tako je bilo proučeno in raziskano razmerje stroškov pri postopku mediacjie (kjer se ne uporablja načelo uspeha postopka, temveč se običajno uporablja načelo delitve stroškov) napram sodnim stroškom. Tako kot porabljeni čas, ima tudi višina stroškov zelo pomemben vpliv na učinkovitost posameznega postopka. Ker imajo postopki ARS zelo dolgo tradicijo v Angliji, sem v tretjem delu proučil ter primerjal njihovo ureditev z ureditvijo postopkov ARS pri nas, iz katere je razvidna prednost angleškega sistema predvsem zaradi dolgoletne tradicije reševanja delovnih sporov pri instituciji ACAS (Advisory Concilation and Arbitration Service). ACAS s svojim prizadevanjem, kakovostnim delom, izobraževanji in predvsem s stalno informiranostjo delavcev in delodajalcev o možnih načinih reševanja njihovih sporov pripomore k temu, da se večina nastalih sporov reši z njihovo pomočjo. Različen pravni sistem ter kulturne razlike so razlogi, zaradi katerih imata Slovenija in Anglija tako različen razvoj mediacije. Vendar je Slovenija s sprejetjem temeljnih zakonov, ki urejajo postopke ARS (mediacijo), na dobri poti, da se le-ta v prihodnosti uveljavi tudi pri nas. V zaključku magistrske naloge pa sem navedel predloge, ki bi morebiti pripomogli, da bi se postopki ARS (mediacija) v prihodnosti pri nas še bolje uveljavili in bi tako ljudje spoznali, da so ti postopki napram sodnim učinkovitejši, manj stresni, cenovno ugodnejši, in kar je najpomembnejše, da uspešno zaključena mediacija pri delovnih sporih hkrati pomeni tudi obnovitev zaupanja med strankama, ki omogoča nadaljnjo medsebojno sodelovanje, katero po končanem sodnem postopku v večini primerov ni možno.
Ključne besede: alternativno reševanje sporov, delovni spori, mediacija, konciliacija, ZMCGZ, ZARSS, ACAS.
Objavljeno: 17.12.2012; Ogledov: 2660; Prenosov: 487
.pdf Celotno besedilo (1,32 MB)

19.
MEDIACIJA V DRUŽINSKIH RAZMERJIH
Nina Topolovec, 2012, diplomsko delo

Opis: V zadnjih letih se zelo uveljavljajo alternativne oblike reševanja sporov. Ena izmed teh oblik je mediacija. Gre za postopek, kjer tretja nevtralna in nepristranska oseba skrbi za dostojen nivo komunikacije med strankama. Mediator v mediacijskem postopku ne odloči o sporu, pač pa stranki vodi, da sami skleneta sporazum, ki bo v interesu obeh. Glavna načela mediacije so zaupnost, prostovoljnost, fleksibilnost in nezmožnost mediatorja za sprejemanje odločitev. Okrožno sodišče v Ljubljani od leta 2001 strankam ponuja možnost alternativnega reševanja sporov. Postopek izvedejo za to usposobljeni mediatorji, npr. sodniki, upokojeni sodniki, odvetniki, socialni delavci ali psihologi. Za še bolj pogosto uporabo mediacije, bo potrebna še večja informiranost strank, s čimer bodo stranke pridobile zaupanje v ta postopek. Diploma predstavi vse značilnosti mediacije: načela, subjekte (mediatorja, mediante, možnost udeležbe odvetnika, otroka itd.), predmet (kaj vse je z družinsko mediacijo možno rešiti), podrobno je opisan postopek sodišču pridružene mediacije, prav tako statistični podatki o njeni uspešnosti in kot verjetno najpomembnejši del – sporazum oz. njegova izvršljivost.
Ključne besede: alternativno reševanje sporov, mediacija, družinska mediacija, družinski spori, mediator, medianti, sodišču pridružena mediacija.
Objavljeno: 17.12.2012; Ogledov: 2380; Prenosov: 419
.pdf Celotno besedilo (1,13 MB)

20.
Alternativno reševanje individualnih delovnih sporov
Katarina Kotnik, 2011, magistrsko delo/naloga

Opis: V delovnem pravu se srečujejo različni in mnogokrat tudi nasprotujoči interesi udeležencev delovnih razmerij, torej delavca in delodajalca na individualni ravni. Različni interesi pogosto vodijo v razvoj in nastanek individualnih delovnih sporov, ki se lahko rešujejo na različne načine. Poleg sodnega reševanja delovnih sporov, ki je najpogostejši način reševanja sporov v Sloveniji, se v praksi uporabljajo tudi alternativni načini reševanja nastalih sporov. Med alternativne načine reševanja individualnih delovnih sporov uvrščamo v praksi in teoriji poznano arbitražo, vse bolj prodirajočo mediacijo, ter nekatere druge načine alternativnega reševanja sporov. Reševanje individualnih delovnih sporov z mediacijo se pospešeno razvija od sprejetja Direktive 2008/52/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. maja 2008 o nekaterih vidikih mediacije v civilnih in gospodarskih zadevah. Navedena direktiva je bila vir za pripravo Zakona o mediaciji v civilnih in gospodarskih zadevah (ZMCGZ) iz leta 2008, ki velja tudi za individualne delovne spore. Navedeni zakon vsebuje številne formalne in procesne določbe, ki jih morajo upoštevati tako mediatorji kot stranke. Zakon o alternativnem reševanju sodnih sporov (ZARSS), ki je bil sprejet v letu 2009, ureja reševanje sodnih sporov in se lahko uporablja le v primeru, ko je tožba pred delovnim sodiščem že vložena in ko sodišče ponudi strankam reševanje spora z mediacijo. Na podlagi ZARSS sta bila dne 15.3.2010 izdana Pravilnik o mediatorjih v programih sodišč in Pravilnik o nagradi in povračilu potnih stroškov mediatorjem, ki delujejo v programih sodišč. Leta 2008 je začel veljati nov Zakon o arbitraži, katerega določbe se uporabljajo tudi za arbitraže v individualnih delovnih sporih. Arbitražno reševanje individualnih delovnih sporov je posebna izvensodna oblika reševanja sporov, za katero je značilno, da je dopustna le pod pogojem, da je prostovoljna. Prednosti, ki jih prinaša arbitraža v primerjavi s sodnim načinom reševanja sporov, so številne. Alternativno reševanje sporov se danes, tako v Sloveniji kot tudi po svetu, pogosto poudarja predvsem v zvezi z zmanjšanjem sodnih zaostankov in razbremenitvijo sodišč. Eden bistvenih razlogov za uporabo tega postopka je, poleg prihranka časa in denarja, zlasti negativen vpliv pravdanja na stranke. Število sodnih postopkov se namreč povečuje, postopki se podaljšujejo, posledično pa naraščajo tudi njihovi stroški.
Ključne besede: individualni delovni spori, alternativno reševanje sporov, mediacija, arbitraža, delovna sodišča, sodni zaostanki
Objavljeno: 01.02.2012; Ogledov: 3669; Prenosov: 611
.pdf Celotno besedilo (510,09 KB)

Iskanje izvedeno v 0.25 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici