| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 24
Na začetekNa prejšnjo stran123Na naslednjo stranNa konec
1.
Prihodnost tujih neposrednih naložb
Jožica Lebar, 2017, magistrsko delo

Opis: Evropska unija je nadnacionalna državna tvorba, ki ima aktivno gospodarsko in politično vlogo. Gospodarska velesila, največja izvoznica in uvoznica ter vlagateljica. Vzpostavljeni enotni trg omogoča trgovanje z drugimi državami. Prosta trgovina je esencialnega pomena za gospodarsko rast ter odpiranje novih delovnih mest. Sem spadajo tudi neposredne tuje naložbe, katere največji svetovni vir je EU. Pred letom 2009 so to področje samostojno urejale države članice, ki so sklepale bilateralne investicijske sporazume. De iure so neposredne tuje naložbe po uveljavitvi Lizbonske pogodbe leta 2009 del skupne trgovine in v izključni pristojnosti EU. Z 207. členom PDEU je prišlo do vzpostavitve centralističnega urejanja tega področja. S tem je nastalo veliko odprtih vprašanj glede dosedanje veljavne ureditve bilateralnih investicijskih sporazumov in seveda same razlage 207. člena PDEU. Treba je vzpostaviti stabilno in predvidljivo zakonodajno okolje, ki bo varovalo investitorje v tuji oz. drugi državi ter povečevalo vpliv gospodarske integracije. Bistven varovalni element tujih neposrednih naložb je mehanizem za reševanje investicijskih sporov, le-ti omogočajo uveljavitev dogovorjene zaščite v praksi. Za razvoj geneze investicijskega prava EU bo potrebna skupna koordinacija držav članic in EU. Pričujoče magistrsko delo je razdeljeno na pet vsebinskih sklopov, ki se začenja z orisom skupne trgovinske politike EU, nadaljuje z viri mednarodnega investicijskega prava, kjer bo največji poudarek na BIS ter njegovih jamstvih, ki so zapisana v obliki klavzul npr. najboljša nacionalna obravnava, poštena in enaka obravnava, prost prenos sredstev brez omejitev, kompenzacija v primeru razlastitve ter reševanje sporov. Temeljno poglavje zajema predstavitev pravne ureditve neposrednih tujih naložb po sprejetju Lizbonske pogodbe ter kazuistike Sodišča EU. V tem poglavju bo avtorica podala razlago 207. člena PDEU. Avtorica delo zaključi z napovedjo nadaljnjega razvoja investicijskega prava EU.
Ključne besede: Lizbonska pogodba, 207. člen PDEU, bilateralni investicijski sporazumi, neposredne tuje investicije, skupna trgovinska politika, notranji trg, mednarodno javno pravo, investicijsko pravo, izključna pristojnost, alternativno reševanje sporov.
Objavljeno: 17.11.2017; Ogledov: 736; Prenosov: 108
.pdf Celotno besedilo (1,09 MB)

2.
Uspešnost družinske mediacije v korelaciji z normativnim okvirom urejanja
Andrea Mlakar, 2017, magistrsko delo

Opis: Družinska mediacija se je v Sloveniji na okrožnih in ostalih sodiščih začela intenzivno uveljavljati z letom 2010, in sicer po sprejemu Zakona o alternativnem reševanju sodnih sporov leto prej. Zakon v 4. členu namreč določa obveznost prvostopenjskim sodiščem (okrajnim, okrožnim in delovnim) ter višjim sodiščem in Višjemu delovnemu in socialnemu sodišču, da sprejmejo in uveljavijo programe alternativnega reševanja sporov, v okviru katerih je obvezno potrebno zagotoviti mediacijo kot obliko ARS. Družinska mediacija kot podvrsta mediacije je proces, v katerem nepristranska tretja oseba pomaga udeležencem, ki so se znašli v situaciji razpada družine, še posebej parom ob ločitvi ali razvezi, da se bolje sporazumevajo med seboj ter se sporazumno in zavestno odločijo o nekaterih ali vseh zadevah glede ločitve, razveze, otrok, financ ali lastnine ter tako pripomorejo k izboljšanju komunikacije med strankama. Magistrsko delo na kratko predstavi pojem alternativnega reševanja sporov ter podlago za izvajanje programov alternativnega reševanja sporov, natančneje pa se osredotoči na sam pojem družinske mediacije, na njene podlage za izvajanje v Sloveniji ter njena temeljna načela, posebnosti in prednosti. Del magistrskega dela so tudi predstavljeni statistični podatki posameznih okrožnih sodišč od začetka izvajanja družinske mediacije posameznega okrožnega sodišča do leta 2017 glede števila zadev, ki se rešujejo z družinsko mediacijo, ter sama uspešnost družinske mediacije. Ta se osredotoča na pojem uspešnosti družinske mediacije ter možnemu trendu naraščanja uspešnosti zaradi vedno večje urejenosti družinske mediacije na zakonodajnem področju.
Ključne besede: Alternativno reševanje sporov, metode ARS, družinska mediacija, temeljna načela družinske mediacije, zakonodaja, okrožna sodišča, statistika, uspešnost izvajanja družinske mediacije.
Objavljeno: 13.11.2017; Ogledov: 626; Prenosov: 105
.pdf Celotno besedilo (1,42 MB)

3.
Mednarodna gospodarska konciliacija
Doroteja Čebular, 2017, diplomsko delo

Opis: Spodbujanje uporabe alternativnih metod reševanja gospodarskih sporov je nujno, saj so nesporazumi v gospodarskem svetu neizogibni. Konciliacija omogoča strankam, ki s pogajanji niso uspele rešiti spora, da se izognejo sodišču in s pomočjo tretje neodvisne osebe same razrešijo spor in sooblikujejo sporazum. Na ta način se vse skupaj lahko konča po hitrem postopku in v skladu z interesi strank, kar pa nadaljnjo pomeni, da udeleženci sami prevzamejo odgovornost za izid postopka. Enakovreden položaj konciliacije s sodnimi postopki pa lahko zagotovi samo ustrezna pravna ureditev, ki mora po eni strani zagotavljati predvidljivost pravnih razmerij in prav tako pravno varnost, po drugi strani pa ne sme preveč podrobno določiti sestavine in potek postopka, saj bi to povzročilo preveliko togost in formalnost procesa. Vzorčni zakon UNCITRAL o mednarodni trgovinski konciliaciji je primerek pravilno uravnoteženega zakona, ki zagotavlja vse prednosti alternativnih postopkov in izključuje slabosti sodnih postopkov. V diplomskem delu je najprej predstavljena splošna ureditev alternativnega reševanja sporov, prednosti in slabosti ter značilnosti in oblike le-teh. V nadaljevanju pa so obravnavani pojem, definicija in vrste konciliacij, prav tako splošna načela postopka, ki so pogosto podcenjena, a so ključna vodila za vodenje postopka. V tretjem poglavju je na kratko opisana tudi zakonska ureditev konciliacije, zanjo zelo pomememben vzorčni zakon, njegove temeljne značilnosti in vsebina samega zakona. Potek postopka je temeljito in podrobno opisan proti koncu tretjega poglavja, za tem pa so še opisane različne strategije vodenja konciliacije in vloga tretje neodvisne in nepristranske osebe, t. j. konciliatorja.
Ključne besede: Alternativno reševanje sporov, postopek, gospodarski subjekti, stranke, konciliacija, konciliator, sporazum.
Objavljeno: 26.09.2017; Ogledov: 893; Prenosov: 94
.pdf Celotno besedilo (389,65 KB)

4.
Razmejitev med rednim pravdnim postopkom in postopkom v gospodarskih sporih
Iris Zgaga, 2017, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu sem se podrobneje seznanila ter raziskala razmejitev med rednim pravdnim postopkom in postopkom v gospodarskih sporih. V prvem delu diplomskega dela sem se osredotočila na redni pravdni postopek, kjer sem opredelila zgolj splošne značilnosti. Pravdni postopek je sestavljen iz vrste procesnih dejanj procesnih subjektov, ki imajo za končni cilj odločanje o utemeljenosti tožbenega zahtevka ter kasnejšo izdajo sodne odločbe. V naslednjem poglavju so prikazane značilnosti postopka v gospodarskih sporih, kot so splošna pravila in načela posebnih postopkov pravdnega postopka, kamor sodi tudi postopek v gospodarskih sporih. Kasneje je obravnavan pojem gospodarskega spora, ki ga opredeljujejo subjektivna in objektivna merila oziroma kombinacija enih ali drugih. Delo vsebuje tudi pojem gospodarskih sporov majhne vrednosti, kjer predmet tožbenega zahtevka ne presega 4000 EUR. Težišče diplomskega dela je v razmejitvi med rednim pravdnim postopkom in postopkom v gospodarskih sporih. Razmejitev je posledica funkcionalne delitve dela znotraj sodišč in je nadvse pomembna, saj lahko napačno vodenje postopka povzroči nedovoljeno pravdno sredstvo, ki ga stranka v postopku ne more uveljavljati. Napačna uporaba pravil postopka sicer ni usodna, temveč pomeni zgolj relativno kršitev določb pravdnega postopka. Postopek v gospodarskih sporih se od rednega pravdnega postopka razlikuje v pristojnosti in sestavi sodišča. V postopku v gospodarskih sporih odloča sodnik posameznik na okrožnem sodišču. Razmejitev se prav tako kaže pri glavni obravnavi ter pripravi nanjo, v poravnavi, objektivni kumulaciji, sankcijah izostanka iz narokov, izrednih pravnih sredstvih in v pogostejšem alternativnem reševanju sporov v gospodarskih sporih. Vzporedno sem poudarila pomembne podobnosti oziroma razlike v ureditvi gospodarskih sporov Nemčije in Hrvaške.
Ključne besede: pravdni postopek, civilna zadeva, gospodarski spor, razmejitev, gospodarski spor majhne vrednosti, gospodarski posli in gospodarske pogodbe, pristojnost in sestava sodišča, glavna obravnava, poskus poravnave, procesni roki, izredna pravna sredstva, revizija, objektivna kumulacija, alternativno reševanje sporov
Objavljeno: 16.08.2017; Ogledov: 1287; Prenosov: 222
.pdf Celotno besedilo (927,84 KB)

5.
ALTERNATIVNO REŠEVANJE SPOROV, S POUDARKOM NA MEDIACIJI V MIKRO IN MALIH PODJETJIH V SLOVENIJI
Beno Gregorec, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: Postopki alternativnega reševanja sporov postajajo vse bolj prepoznavni tudi na področju razreševanja sporov v gospodarstvu. Alternativno reševanje sporov predstavlja alternativo sodnim postopkom, saj gre za način mirnega reševanja sporov brez zavezujoče odločitve sodišča. Podjetja lahko nastale spore učinkovito rešujejo s postopkom mediacije, ki velja za najbolj razširjen postopek alternativnega reševanja sporov. Gospodarske družbe in podjetja se za postopek mediacije v splošnem odločajo predvsem zaradi nizkih stroškov postopka, prihranka časa, ohranitve dobrega poslovnega odnosa z nasprotno stranko, dobrega imena in poslovnega ugleda. Prav tako pa pri odločitvi za uporabo mediacije v gospodarstvu predstavlja veliko vlogo zagotovitev zaupnosti samega postopka, kar je iz vidika nadaljnjega delovanja gospodarskih družb velikokrat zelo pomembno. S pomočjo mediacije je sprtim stranem dana možnost, da skupaj ob sodelovanju mediatorja najdejo najbolj optimalno rešitev, ki je usmerjena v prihodnost. S pomočjo mediacije se spori, ki nastajajo v podjetjih, razrešijo na bolj »civiliziran« način, saj se tako vodstvu kot tudi drugim sodelavcem v podjetju prihrani veliko časa in energije, hkrati pa se ohranja delovna motivacija ter se krepijo pozitivni odnosi in dobro vzdušje tako med zaposlenimi kot med poslovnimi partnerji.
Ključne besede: alternativno reševanje sporov, mediacija, mikro in mala podjetja, reševanje sporov v podjetju, mediacija v gospodarskih sporih
Objavljeno: 03.10.2016; Ogledov: 668; Prenosov: 84
.pdf Celotno besedilo (1004,35 KB)

6.
REŠEVANJE DELOVNIH SPOROV S SODIŠČU PRIDRUŽENO MEDIACIJO
Sabina Goričan Podbrežnik, 2016, magistrsko delo

Opis: Za človeško družbo je značilno, da se v njej pojavljajo spori.Enega izmed načinov reševanja sporov predstavlja mediacija kot glavni in tipični predstavnik alternativnega reševanja sporov. S sprejetjem Zakona o mediaciji v civilnih in gospodarskih zadevah se je Slovenija pridružila državam, ki imajo zakonsko urejeno mediacijo. Na podlagi Zakona o alternativnem reševanju sodnih sporov pa je mediacija postala tudi del rednega poslovanja slovenskih sodišč. Sodišču pridružena mediacija je edini postopek sodišču pridruženega alternativnega reševanja sporov, ki se izvaja na slovenskih delovnih sodiščih. Magistrska naloga obravnava sodišču pridruženo mediacijo in njeno umestitev med metode alternativnega reševanja sporov, opredeljuje njene temeljne oblike in lastnosti kot tudi njene posebnosti v delovnih sporih. Prav tako predstavlja njen odnos v razmerju do nekaterih procesnih institutov ter polemike v zvezi z njo. Magistrska naloga vsebuje tudi raziskovalni del. Predstavljeni in analizirani so podatki, pridobljeni s pomočjo sodne statistike, evalvacijskega vprašalnika, ankete ter intervjuja. Na osnovi analize teh podatkov magistrska naloga prikazuje, kako se je mediacija uveljavila na slovenskih delovnih sodiščih skozi različne vidike. Ugotovitve so podlaga za razmislek in morebitno izboljšanje mediacije »de lege ferenda«, kar bi lahko bil prispevek k razvoju mediacije.
Ključne besede: alternativno reševanje sporov, sodišču pridružena mediacija, delovni spori, delovna sodišča
Objavljeno: 16.09.2016; Ogledov: 719; Prenosov: 161
.pdf Celotno besedilo (2,15 MB)

7.
MEDIATOR V DRUŽINSKI MEDIACIJI - PRIMERJAVA MED SLOVENIJO IN BRITANSKO KOLUMBIJO
Eva Ernestini, 2016, diplomsko delo

Opis: Mediacija je med alternativnimi oblikami reševanja sporov najbolj uspešna, saj je njeno bistvo rešiti sporna vprašanja, tako da bosta obe stranki zadovoljni. Diplomsko delo predstavi družinsko mediacijo kot metodo alternativne oblike reševanja sporov, pravno podlago za izvajanje družinske mediacije v Sloveniji, temeljne značilnosti in načela mediacijskega postopka. Posebej je izpostavljen otrok v mediaciji, saj je povezan preko načela varovanja otrokove največje koristi z mediatorjem in je pomemben člen mediacije, saj se starša opominja naj mislita na otrokove koristi in dosežeta sporazum glede spornih zadev. Bistvo mediacije je, da sta starša še naprej partnerja v odločitvah, ki vključujejo otroke v tednih, mesecih in letih, ki bodo sledila ločitvi. Kot osrednja tema je izpostavljen mediator in njegova vloga v družinski mediaciji. Kljub njegovi nepristranskosti in nevtralnosti in brez možnosti končnega odločanja, spoznamo njegovo delo, načela mediacije, ki jih mora upoštevati in etična načela. Predstavljeno je delo mediatorja v družinski mediaciji v Britanski Kolumbiji, njegova zakonodajna ureditev in načela, ki jih mora spoštovati.
Ključne besede: alternativno reševanje sporov, mediacija, družinska mediacija, mediator, konflikt, otrokova korist.
Objavljeno: 21.07.2016; Ogledov: 790; Prenosov: 103
.pdf Celotno besedilo (898,47 KB)

8.
ALTERNATIVNO REŠEVANJE POTROŠNIŠKIH SPOROV V SLOVENIJI
Martina Vinko, 2016, diplomsko delo

Opis: Potrošništvo predstavlja pomemben del ekonomske politike. Gre za množičen pojav, ki se pospešeno razvija šele v zadnjih nekaj desetletjih. Pravno razmerje, ki nastane med potrošnikom in ponudnikom predstavlja vrsto pogodbe, ki jo ureja potrošniško pravo. Potrošniška razmerja so urejena v številnih materialnih predpisih. Na voljo pa morajo biti tudi primerna procesna sredstva, da se pravice, ki izvirajo iz potrošniških razmerij v morebitnem sporu lahko tudi uveljavljajo. Pri tem je potrebno omeniti glavne značilnosti potrošniških sporov, ki odločilno vplivajo na izbiro postopka za reševanje spora. To je, da gre za spore majhnih vrednosti in neenakopravno razmerje, v katerem je potrošnik finančno in pravno v podrejenem položaju v razmerju do ponudnika. Posledica tega je, da sodno reševanje potrošniških sporov v večini primerov ni najbolj primeren način. Zato se zdijo razne oblike alternativnega reševanja potrošniških sporov primerno sredstvo kot ekvivalent sodni poti. Prednost takega načina reševanja sporov je v hitrosti postopka, postopek je manj formalen in cenovno dostopnejši v primerjavi s sodnim postopkom. Ima pa tudi določene pomanjkljivosti. - Postopki niso obvezni in strank ni mogoče prisiliti v tak način reševanja sporov. - Odločitve niso izvršljive. Če stranka odločitve ne spoštuje, lahko potrošnik uveljavlja svojo pravico le v sodnem postopku. - Ker take postopke pogosto izvajajo organi, ki delujejo v okviru gospodarskih združenj, se pojavi vprašanje njihove neodvisnosti in nepristranskosti. Glavni cilj torej predstavlja vzpostavitev takega modela alternativnega reševanja sporov, ki bo zadovoljil potrebe in pričakovanja potrošnikov. Za kar si nedvomno prizadeva tudi Evropska unija, ki s sprejemom številnih direktiv poskuša dvigniti raven varstva potrošnikov v državah članicah. Toda ta prizadevanja vedno ne dosežejo želenega namena. Zakon o izvensodnem reševanju potrošniških sporov pomeni prenos Direktive 2013/11/EU o alternativnem reševanju potrošniških sporov v slovenski pravni red. Namen zakona je, da se zagotovi zanesljiv pravni okvir, ki bo določal enotna pravila, pogoje in načela postopkov alternativnega reševanja potrošniških sporov. Vendar se zdi, da na je na nekaterih delih premalo strog, in da ne upošteva vseh posebnosti potrošniških sporov, kar lahko v praksi predstavlja težavo pri njegovi uveljavitvi.
Ključne besede: alternativno reševanje sporov, varstvo potrošnikov, potrošnik, potrošniški spor, učinkovitost postopkov, poravnava
Objavljeno: 24.06.2016; Ogledov: 884; Prenosov: 147
.pdf Celotno besedilo (604,70 KB)

9.
Obratna ugrabitev domene
Špela Jelen, 2016, diplomsko delo

Opis: Uspešna podjetja se zavedajo, da je izbira ustrezne domene ključnega pomena za njihovo dobičkonosno poslovanje. Ponavadi izberejo domeno, ki sovpada z njihovo registrirano znamko. V kolikor ugotovijo, da je le-ta že zasedena, so jo pripravljena pridobiti tudi z zlorabo postopka reševanja domenskih sporov. Diplomsko delo obravnava omenjeni problem, t. i. obratno ugrabitev domene, ki je opredeljena kot pritožnikova (imetnik znamke) uporaba pravil v slabi veri, z namenom odvzeti domeno registriranemu imetniku domene. Diplomsko delo se osredotoča na mednarodni izvensodni postopek reševanja sporov »UDRP« . Predstavljene so prednosti in slabosti pravil tega postopka, s poudarkom na slednjih. Delo navaja številne odločbe razsodišč in na podlagi le-teh izpostavlja okoliščine, ki nakazujejo na obratno ugrabitev domene. Skozi delo avtorica kritično ugotavlja, da pravila postavljajo stranki v neenak položaj. Imetnik domene, ki je ponavadi šibkejša stranka v postopku, za razliko od pritožnika nima nobenega vpliva na izbiro ponudnika reševanja sporov, poleg tega obratnega ugrabitelja ne doleti nobena sankcija ob ugotovitvi zlorabe postopka, notranji pritožbeni postopek pa sploh ne obstaja. Delo navaja rešitve, ki bi pripomogle k izboljšavam na tem področju. Avtorica predlaga reformo pravil v smeri pravičnejšega obravnavanja obeh strank v postopku.
Ključne besede: pravo intelektualne lastnine, domena, znamka, domenski spor, obratna ugrabitev domene, slaba vera, zloraba postopka, alternativno reševanje domenskih sporov, Enotna politika reševanja domenskih sporov, Arbitražni in mediacijski center SOIL
Objavljeno: 17.05.2016; Ogledov: 937; Prenosov: 101
.pdf Celotno besedilo (564,37 KB)

10.
ARBITRAŽNO PRAVO V ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIKE TER PROBLEMATIKA RAZREDNIH ARBITRAŽ V ZDA IN REPUBLIKI SLOVENIJI
Neža Prevodnik, 2015, diplomsko delo

Opis: Arbitraža je eden izmed načinov alternativnega reševanja sporov, s katerim stranke spora le-tega rešijo izven sodišča. Stranke spora se sporazumejo z arbitražnim sporazumom ali arbitražno klavzulo, da bodo svoj (že obstoječi ali bodoči) spor rešile s pomočjo arbitraže. Odloča eden ali več nepristranskih arbitrov, odločitev je za stranke pravno zavezujoča. V Združenih državah Amerike je temeljni zakon na področju arbitražnega prava Federal Arbitration Act (FAA), ki ga je Kongres sprejel 12. februarja 1925. Zakon določa, da so stranke na podlagi pogodbenega dogovora obvezane razrešiti spor s pomočjo arbitraže, katere odločitev je zanje zavezujoča. Rezultat arbitraže je arbitražna odločba ('arbitration award') in ne sodba, kot če o sporu odloči sodišče. Razredna arbitraža je alternativa razrednim tožbam, pri katerih skupina tožnikov razreši spor proti tožencu z arbitražo. Razredne arbitraže so manj pogoste kot razredne tožbe. Slednje so običajno vložene s strani večih posameznikov ali manjših podjetij proti korporacijam. Več tožnikov se odloči za skupinsko oziroma razredno tožbo zaradi nižjih stroškov. Toženec se sporazume s skupino tožnikov, da razrešijo spor izven sodišča (z arbitražo), in tako pride do razredne arbitraže. V zadnjih letih je bilo na vrhovnem sodišču ZDA razsojeno v več pomembnih primerih, ki vplivajo na položaj razrednih arbitraž. Najpomembnejši med njimi so: Green Tree Financial Corp. v. Bazzle, Stolt-Nielsen S.A. v. AnimalFeeds Int'l Corp., AT&T Mobility LLC v. Concepcion, Oxford Health Plans v. Sutter ter Am. Express Co. v. Italian Colors Restaurant. Sodbe predvsem vplivajo na prihodnost vključevanja klavzul, o (ne)možnosti razrednih tožb ter razrednih arbitraž, v pogodbe.
Ključne besede: alternativno reševanje sporov, arbitraža, arbitražno pravo, individualna arbitraža, razredna arbitraža, razredna tožba, arbitražni sporazum, arbitražna klavzula
Objavljeno: 09.12.2015; Ogledov: 897; Prenosov: 124
.pdf Celotno besedilo (645,47 KB)

Iskanje izvedeno v 0.33 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici