1. ANALIZA ELEKTRIČNEGA POGONA HIBRIDNEGA VOZILAGregor Mastnak, 2018, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo obravnava električna in hibridna vozila v avtomobilski industriji. V uvodnem delu je predstavljen del zgodovine in inovativne ideje izumiteljev. Ob pomanjkanju fosilnih goriv in višanju cen, so v prihodnosti transporta alternativni viri energije neizbežni. V osrednjem delu diplomskega dela je v prvem poglavju zajeta ključna sestava hibridnega vozila, v drugem poglavju pa je analizirano delovanje in zmožnost optimiziranja sestavnih komponent. Posebna pozornost je namenjena regeneraciji električne energije. V zaključku pa so primerjalne tabele moči, karakteristike in cene različnih proizvajalcev. Analiziran je tudi realen primer, ki z rezultati ozavesti bralca, da je hibridno oz. električno vozilo naša prihodnost!
Ključne besede: Električno vozilo, hibridno vozilo, alternativni viri energije, pogonski sklop, regenerativno zaviranje
Objavljeno: 08.11.2018; Ogledov: 702; Prenosov: 67
 Celotno besedilo (3,93 MB) |
2. |
3. |
4. Veter in vetrna energija (za in proti)Tina Konečnik, 2015, diplomsko delo Opis: Če ne bi bilo sonca, ne bi bilo človeštva. Brez sonca pa na Zemlji ne bi bilo niti vetra. Za vsako stvar lahko prej ali slej najdemo povezavo in tako so tudi že v davni preteklosti našli povezavo med vetrom in energijo:od jadrnic do mlinov na veter ter končno vetrnih elektrarn. Vetrna elektrarna spada med objekte, ki izkoriščajo obnovljive (alterantivne) vire energije, kar pomeni, da je okolju prijazna in čista energija. Proizvodnja energije s pomočjo vetra je v stalnem tehnološkem razvoju.Trenutno imamo v Sloveniji dve vetrni elektrarni, eno veliko v Dolenji vasi in malo na Razdrtem. V diplomski nalogi smo opisali alternativne vire energije in njihovo stanje v Sloveniji in se osredotočili predvsem na vetrno energijo. V drugem poglavju smo podrobneje opisali kriterije za postavitev vetrnih elektrarn ter stanje vetrnih elektrarn v Sloveniji. Ker bodo v prihodnosti o tem odločali naši potomci, jim moramo alternativne vire predstaviti na inovativen in njim zanimiv način. Vso teorijo o alternativnih virih energije, o vetrnih elektrarnah in stanju vetrnih elektrarn v Sloveniji, smo nato uporabili za sestavo priročnika za tehniko in tehnologijo v osnovni šoli, ki je namenjen tako učiteljem kot učencem, z uporabo pedagoških inovacij inovativne pedagogike 1:1, torej z računalniki oziroma s tabličnimi računalniki.
Ključne besede: energija, obnovljivi viri energije, alternativni viri energije, energija vetra, vetrne elektrarne, vetrne elektrarne v Sloveniji, vetrna turbina, didaktični priročnik, inovativna pedagogika 1:1
Objavljeno: 27.05.2015; Ogledov: 1642; Prenosov: 375
Celotno besedilo (3,21 MB) |
5. NAČINI OGREVANJA ZA DOSEGANJE ZMANJŠANJA DELCEV PM 10 NA PRIMERU MESTNE OBČINE MARIBORMaša Šket, 2013, magistrsko delo Opis: Kurilne naprave na lesno biomaso predstavljajo glavni vir emisij prahu in v središčih mest povzročajo povišano onesnaženost ozračja. Onesnaževanje z delci PM10 nastaja poleg prometa tudi kot posledica kurišč malih kurilnih naprav, ki se uporabljajo v gospodinjstvih za ogrevanje prostorov in sanitarne vode. V magistrskem delu smo iskali rešitve za zmanjšanje emisij PM10 iz kurišč malih kurilnih naprav. Ena izmed rešitev obravnavane problematike je zamenjava energenta z uporabo zemeljskega plina ali priključitev na omrežje vročevoda. V ta namen smo proučili obstoječe stanje energetske oskrbe v MOM, zakonske osnove, občinske okoljevarstvene, razvojne in energetske plane. Za določitev trenutnega stanja načinov ogrevanja, ki se pojavljajo v MOM, smo proučili tudi dimnikarsko bazo podatkov, bazo Plinarne Maribor in bazo Energetike Maribor. S primerjavo le-teh smo pridobili natančnejše in podrobnejše podatke o načinih ogrevanja v MOM. Analizirali smo stroške zamenjave energenta, oblikovali ustrezne projekte zamenjave energentov in kurilnih naprav, nove priključke na plinovod in vročevod.
Ključne besede: kakovost zunanjega zraka, delci PM10, Mestna občina Maribor, male kurilne naprave, alternativni viri energije
Objavljeno: 11.09.2013; Ogledov: 1809; Prenosov: 167
Celotno besedilo (6,55 MB) |
6. ANALIZA POTENCIALA OBNOVLJIVIH VIROV ENERGIJE V OBČINI PLJEVLJA V ČRNI GORIJelena Vuković, 2012, diplomsko delo Opis: Obnovljivi viri energije so ne samo edini večni vir energij, ampak so za okolje tudi najmanj škodljivi. Zahvaljujoč vse večji popularnosti obnovljivih virov v svetu in njihovim pozitivnim lastnostim, sem se v svojem diplomskem delu ukvarjala z analizo potencialov obnovljivih virov energije v občini Pljevlja in na grobo v Črni gori. Diplomske naloge sem se lotila tako, da sem predhodno zbrala podatke, ki sem jih pridobila na osnovi že znanih projektov in meritev, in vse skupaj združila v celoto. Poleg že znanih analiz trenutnega stanja izkoriščenosti obnovljivih virov energije v občini Pljevlja so predstavljene tudi možnosti izkoriščanja le-teh v omenjeni občini, kakor tudi razlogi za ali proti izkoriščanju obnovljivih energijskih virov.
Ključne besede: alternativni viri energije, hidroenergija, biomasa, bioplin, energija sonca, energija vetra, občina Pljevlja
Objavljeno: 24.11.2012; Ogledov: 1607; Prenosov: 88
Celotno besedilo (1,85 MB) |
7. Uporaba alternativnih virov energije v prometuBlaž Jaklič, 2012, diplomsko delo Opis: V diplomski nalogi smo raziskovali uporabo alternativnih virov energije v prometu. Opravili smo primerjalno analizo smotrnosti nakupa dostavnih vozil z dieselskim motorjem z nakupom dostavnih vozil z bencinskim motorjem in vgradnjo plinske napeljave. Predstavili smo dve vrsti trenutno najbolj uporabljenih tekočih biogoriv, in sicer bioetanol in biodiesel, njune škodljive vplive na okolje ter prednosti in omejitve njune proizvodnje in uporabe. V nalogi smo predstavili tudi delovanje in uporabo vozil na vodik in električni pogon.
Ključne besede: plin, alternativni viri energije, bioetanol, biodiesel, vozila na vodik, električna vozila
Objavljeno: 27.10.2012; Ogledov: 2037; Prenosov: 242
Celotno besedilo (1,61 MB) |
8. Javno dostopni GIS podatki za preučevanje ravnanja z biogenimi odpadkiLea Sagadin, 2012, diplomsko delo Opis: V nalogi so prikazane možnosti uporabe javno dostopnih geografskih prostorskih podatkov za preučevanje ravnanja z biogenimi odpadki. Mnogo prostorskih podatkov je javno dostopnih v digitalni obliki preko spletnih portalov ali v obliki podatkovnih slojev, ki so nastali v okviru raznih evropskih iniciativ in/ali projektov. Mnogo podatkov je dostopnih v tabelarični obliki v občinskih evidencah. V diplomskem delu so sistematično obdelani javno dostopni digitalni kartografski podatki o biogenih odpadkih v Sloveniji in podatki o zbranih odpadkih v pomurskih občinah v letu 2011. Zbrani so z namenom, da se prikaže možnost uporabe obstoječih podatkovnih virov za nadaljnje analize zbiranja, določevanja potencialov in optimiranje masnih tokov. Iz razpoložljivih podatkov je bil oblikovan GIS sistem, ki v kombinaciji z ostalimi javno dostopnimi digitalnimi geografskimi podatkovnimi sloji tvori dober pripomoček za nadaljne analize tovrstne problematike. Na praktičnih primerih so prikazani zbrani podatki za občine v Pomurju ter opisi kako lahko z uporabo teh orodij rešujemo problematiko ravnanja z biogenimi odpadki in prispevamo k povečevanju rabe alternativnih energetskih virov.
Ključne besede: javno dostopni podatki/ GIS/ biogeni odpadki/ Pomurje/ alternativni viri energije.
Objavljeno: 22.10.2012; Ogledov: 1456; Prenosov: 128
Celotno besedilo (1,28 MB) |
9. Nizkoogljična družba v SlovenijiSimon Petek, 2012, diplomsko delo Opis: Pojem nizkoogljična družba je v Sloveniji med manj znanimi pojmi. Da bomo postali nizkoogljična družba, bo treba še veliko postoriti, na kar nas opozarjajo tudi strokovnjaki. Glede zmanjševanja izpustov toplogrednih plinov je bilo na globalnih podnebnih pogajanjih povedano že veliko. Ena prvih svetovnih zavez v zvezi s tem je Kjotski protokol, v katerem so se zavzeli za preprečitev nevarnega poseganja v podnebni sistem. Tako so v diplomskem delu predstavljena globalna podnebna pogajanja, predstavljeno pa je tudi, kako bomo prišli do nizkoogljične družbe. Slovenija ima kot majhna država in polnopravna članica Evropske unije odlične priložnosti in možnosti, da postane nizkoogljična družba, saj imamo veliko naravnih bogastev in obnovljivih energetskih virov. Obnovljivi viri energije, ki jih v Sloveniji lahko izkoriščamo, so sonce, veter, biomasa, energija vodotokov in geotermalna energija. Vsi ti viri so v diplomskem delu tudi predstavljeni. Velik problem med drugim predstavljajo odpadki, ki jih je treba ločevati in v največji možni meri tudi reciklirati. V diplomskem delu je predstavljen primer, kako za to skrbijo v občini Ormož. Slovenija je nadpovprečno gozdnata evropska država, zato je treba bolj izkoristiti les, ki nam je na voljo. V pričujočem delu je predstavljeno tudi varovanje okolja v avtomobilski industriji in vedno bolj popularni, vendar še vedno predragi električni avtomobili. V Sloveniji imamo tudi Center odličnosti nizkoogljičnih tehnologij, katerega namen je ustvarjanje novih tehnologij, ki bodo omogočile prehod Slovenije na nizkoogljično družbo. Pomembno vlogo pri prehodu na nizkoogljično družbo pa ima izobraževanje. Vsak posameznik si lahko izračuna svoj ogljični odtis, tako je tudi na podlagi anket izračunan povprečni ogljični odtis posameznika.
Ključne besede: nizkoogljična družba, podnebna pogajanja, alternativni viri energije, odpadki, gozdovi, ogljični odtis.
Objavljeno: 11.07.2012; Ogledov: 2626; Prenosov: 292
Celotno besedilo (3,22 MB) |
10. |
