1. |
2. ALTERNATIVNI VIRI ENERGIJE IN NJIHOVA UPORABA V INDIVIDUALNI GRADNJI OBJEKTOVGregor Škratek, 2010, diplomsko delo Opis: Pod pojmom alternativni viri energije označujemo vse oblike in načine koriščenja energije, ki so obnovljivi in so alternativa obstoječim konvencionalnim oblikam. V to skupino v osnovi prištevamo sončno, vetrno, vodno, geotermalno in energijo biomas. Vse te postajajo tudi vedno pomembnejše in dostopnejše običajnemu človeku, saj si bo moral v prihodnosti v svojem bivališču zagotavljati dobršno mero lastne energije. Pri tem bo moral spremeniti svoj način mišljenja in graditi energetsko varčnejše objekte, da bo v večji meri zadovoljeval energetske potrebe za svoje bivanje, V takšnih objektih bo potreba po energiji nepredstavljivo manjša, kot je to v klasičnih gradnjah s konca sedemdesetih let prejšnjega stoletja. Ta diplomska naloga predstavlja, katere oblike energije koristiti in na kakšen način. Ko se ozremo v nebo, se nam oblika energije, ki bo v prihodnosti zagotavljala energetsko preskrbo hiš, ponuja kar sama od sebe — sonce. Da diplomsko delo ne bi samo predstavilo oblik koriščenja alternativnih virov energije in podalo primer takšnega koriščenja, je bila v okviru tega diplomskega dela izvedena tudi anketa med učitelji tehnike in tehnologije v osnovnih šolah o tem, kako bi te vsebine lahko prenesli v šolski kurikulum in z okoljsko vzgojo in smotrno energetsko gradnjo ozavestili šolajoče se generacije.
Ključne besede: Alternativni viri energije, energetsko varčne hiše, naturacentrični pristop, ekološka ozaveščenost, šolski kurikulum.
Objavljeno: 24.12.2010; Ogledov: 4218; Prenosov: 602
 Celotno besedilo (3,69 MB) |
3. IZBIRA USTREZNEGA POGONSKEGA GORIVA KOT VZVODA TRAJNOSTNE OBLIKE MOBILNOSTIBoštjan Vimpolšek, 2011, magistrsko delo Opis: Po mnenju politike in znanosti emisije izpušnih plinov vse bolj omejujejo in obremenjujejo ţivljenje prebivalcev na Zemlji. V ta namen je bil ratificiran Kjotski protokol, ki naj bi zavezoval drţave k uresničitvam zniţanja šestih toplogrednih plinov (katerih največji nosilec obremenitev je promet), za 8 %. Drţave Evropske skupnosti so zato sprejele direktive vsebnosti biogoriv v določenih odstotkih po posameznih obdobjih med leti 2005 in 2020 kot pogonskih goriv in večje izrabe ostalih obnovljivih virov energije. V ta okvir, je zaradi članstva v EU vzeta tudi Slovenija, ki pa ni v tej smeri, tako kot tudi večina ostalih članic, naredila omembe vrednih premikov, razen, da je nekaj čistega rastlinskega olja oziroma biodizla proizvedla in prodala v tujino in nekaj elektrike pridobila tudi preko OVE, za katerega pa se zdi, da nima najboljšega strateškega načrta.
Ključne besede: Emisije prometa, visoke cene mineralnih goriv, konverzije motorjev, alternativni pogonski viri energije, trajnostna oblika mobilnosti.
Objavljeno: 16.10.2011; Ogledov: 1704; Prenosov: 152
Celotno besedilo (1,90 MB) |
4. DOLGOROČNI KONCEPTI UPORABE GEOTERMALNE ENERGIJE ZA OGREVANJE STANOVANJSKIH OBJEKTOV IN ZA PRIDOBIVANJE ELEKTRIČNE ENERGIJE DO LETA 2050Karmen Grabant, 2011, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo obravnava dolgoročne koncepte uporabe geotermalne energije za
namene ogrevanja stanovanjskih stavb in pridobivanje električne energije. Navedene
so potrebe po koriščenju obnovljivih virov energije in vpliv na čistejše okolje. Opisana je
sestava zemlje, njen temperaturni gradient in razložen nastanek geotermalnih virov.
Podrobno so predstavljene možnosti proizvodnje toplotne energije iz geotermalnih
virov v Sloveniji in v svetu ter podane primerjave emisij toplogrednih plinov glede na
koriščenje fosilnih goriv oziroma toplotne črpalke.
Natančno je opisan BTES sistem (akumulacija toplotne energije z uporabo vrtin)
oziroma prenos toplote s toplotno črpalko v ogrevalni sistem s prednostmi in slabostmi.
Za določitev toplotne prevodnosti je uporabljen test toplotnega odziva in izdelan
računalniški program, ki omogoča izris diagramov odvzete toplote, kar je odvisno od
posameznih geoloških lastnosti in parametrov produkcijske vrtine.
V krajšem obsegu je predstavljeno delovanje toplotne črpalke in vertikalnega kolektorja
z vsemi prednostmi in slabosti ter hladiva, ki se uporabljajo.
Na koncu magistrskega dela je navedenih nekaj pogledov in razmišljanj o evropski viziji
proizvodnje električne energije z izrabo geotermalnih virov do leta 2050; opisani so tudi
postopki pridobivanja električne energije iz geotermalnih virov ogrevanja.
Ključne besede: alternativni viri energije, geotermalna energija, prenos toplote, vertikalni kolektor, procesi prenosa toplote, ogrevanje, toplotne črpalke, geotermalne
elektrarne
Objavljeno: 22.06.2011; Ogledov: 3257; Prenosov: 307
Celotno besedilo (28,70 MB) |
5. |
6. |
7. |
8. Nizkoogljična družba v SlovenijiSimon Petek, 2012, diplomsko delo Opis: Pojem nizkoogljična družba je v Sloveniji med manj znanimi pojmi. Da bomo postali nizkoogljična družba, bo treba še veliko postoriti, na kar nas opozarjajo tudi strokovnjaki. Glede zmanjševanja izpustov toplogrednih plinov je bilo na globalnih podnebnih pogajanjih povedano že veliko. Ena prvih svetovnih zavez v zvezi s tem je Kjotski protokol, v katerem so se zavzeli za preprečitev nevarnega poseganja v podnebni sistem. Tako so v diplomskem delu predstavljena globalna podnebna pogajanja, predstavljeno pa je tudi, kako bomo prišli do nizkoogljične družbe. Slovenija ima kot majhna država in polnopravna članica Evropske unije odlične priložnosti in možnosti, da postane nizkoogljična družba, saj imamo veliko naravnih bogastev in obnovljivih energetskih virov. Obnovljivi viri energije, ki jih v Sloveniji lahko izkoriščamo, so sonce, veter, biomasa, energija vodotokov in geotermalna energija. Vsi ti viri so v diplomskem delu tudi predstavljeni. Velik problem med drugim predstavljajo odpadki, ki jih je treba ločevati in v največji možni meri tudi reciklirati. V diplomskem delu je predstavljen primer, kako za to skrbijo v občini Ormož. Slovenija je nadpovprečno gozdnata evropska država, zato je treba bolj izkoristiti les, ki nam je na voljo. V pričujočem delu je predstavljeno tudi varovanje okolja v avtomobilski industriji in vedno bolj popularni, vendar še vedno predragi električni avtomobili. V Sloveniji imamo tudi Center odličnosti nizkoogljičnih tehnologij, katerega namen je ustvarjanje novih tehnologij, ki bodo omogočile prehod Slovenije na nizkoogljično družbo. Pomembno vlogo pri prehodu na nizkoogljično družbo pa ima izobraževanje. Vsak posameznik si lahko izračuna svoj ogljični odtis, tako je tudi na podlagi anket izračunan povprečni ogljični odtis posameznika.
Ključne besede: nizkoogljična družba, podnebna pogajanja, alternativni viri energije, odpadki, gozdovi, ogljični odtis.
Objavljeno: 11.07.2012; Ogledov: 2151; Prenosov: 225
Celotno besedilo (3,22 MB) |
9. ANALIZA POTENCIALA OBNOVLJIVIH VIROV ENERGIJE V OBČINI PLJEVLJA V ČRNI GORIJelena Vuković, 2012, diplomsko delo Opis: Obnovljivi viri energije so ne samo edini večni vir energij, ampak so za okolje tudi najmanj škodljivi. Zahvaljujoč vse večji popularnosti obnovljivih virov v svetu in njihovim pozitivnim lastnostim, sem se v svojem diplomskem delu ukvarjala z analizo potencialov obnovljivih virov energije v občini Pljevlja in na grobo v Črni gori. Diplomske naloge sem se lotila tako, da sem predhodno zbrala podatke, ki sem jih pridobila na osnovi že znanih projektov in meritev, in vse skupaj združila v celoto. Poleg že znanih analiz trenutnega stanja izkoriščenosti obnovljivih virov energije v občini Pljevlja so predstavljene tudi možnosti izkoriščanja le-teh v omenjeni občini, kakor tudi razlogi za ali proti izkoriščanju obnovljivih energijskih virov.
Ključne besede: alternativni viri energije, hidroenergija, biomasa, bioplin, energija sonca, energija vetra, občina Pljevlja
Objavljeno: 24.11.2012; Ogledov: 1271; Prenosov: 77
Celotno besedilo (1,85 MB) |
10. Javno dostopni GIS podatki za preučevanje ravnanja z biogenimi odpadkiLea Sagadin, 2012, diplomsko delo Opis: V nalogi so prikazane možnosti uporabe javno dostopnih geografskih prostorskih podatkov za preučevanje ravnanja z biogenimi odpadki. Mnogo prostorskih podatkov je javno dostopnih v digitalni obliki preko spletnih portalov ali v obliki podatkovnih slojev, ki so nastali v okviru raznih evropskih iniciativ in/ali projektov. Mnogo podatkov je dostopnih v tabelarični obliki v občinskih evidencah. V diplomskem delu so sistematično obdelani javno dostopni digitalni kartografski podatki o biogenih odpadkih v Sloveniji in podatki o zbranih odpadkih v pomurskih občinah v letu 2011. Zbrani so z namenom, da se prikaže možnost uporabe obstoječih podatkovnih virov za nadaljnje analize zbiranja, določevanja potencialov in optimiranje masnih tokov. Iz razpoložljivih podatkov je bil oblikovan GIS sistem, ki v kombinaciji z ostalimi javno dostopnimi digitalnimi geografskimi podatkovnimi sloji tvori dober pripomoček za nadaljne analize tovrstne problematike. Na praktičnih primerih so prikazani zbrani podatki za občine v Pomurju ter opisi kako lahko z uporabo teh orodij rešujemo problematiko ravnanja z biogenimi odpadki in prispevamo k povečevanju rabe alternativnih energetskih virov.
Ključne besede: javno dostopni podatki/ GIS/ biogeni odpadki/ Pomurje/ alternativni viri energije.
Objavljeno: 22.10.2012; Ogledov: 1176; Prenosov: 105
Celotno besedilo (1,28 MB) |
