| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 4 / 4
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
ALPINIZEM OD ANAEROBNEGA DO AEROBNEGA NAČINA VADBE
Aleksander Vaupotič, 2016, diplomsko delo

Opis: Skozi zgodovino alpinizma so se znotraj le-tega razvile številne dejavnosti ali discipline, ki imajo zelo širok razpon med intenzivnostjo in trajanjem vadbe. Tako lahko znotraj alpinizma govorimo o skrajno intenzivnih ali anaerobnih disciplinah, kot so športno plezanje, težavnostno skalno plezanje, plezanje balvanov, dry-tooling in plezanje nižjeležečih zaledenelih slapov, ki imajo poudarek na anaerobnem načinu vadbe. Na skoraj diametralno nasprotni strani pa imamo znotraj alpinizma skrajno vzdržljivostne ali aerobne discipline, kot so himalajizem, klasični zimski alpinizem in alpinistično smučanje, pri katerih je poudarek na aerobnem načinu vadbe. Želja po vrhunskih rezultatih sili alpiniste v specializacijo. Alpinisti, ki so dosegli ali dosegajo vrhunske rezultate, le-te običajno dosežejo v eni od športnih disciplin alpinizma. Ali osvajajo najvišje vrhove ali plezajo težke smeri z najvišjimi ocenami. Skozi zgodovino, kakor tudi danes, so se nenehno pojavljali in se še vedno pojavljajo redki alpinisti, ki so dosegli vrhunske rezultate v obeh skrajnih smereh alpinizma. To pomeni, da so preplezali vsaj eno smer z najvišjo oceno in hkrati osvojili vsaj enega osemtisočaka. V tej diplomski nalogi se osredotočam prav na te alpiniste, ki jih imamo nekaj tudi pri nas. Poskušal bom odgovoriti na vprašanje, kako je mogoče v eni osebi združiti vrhunskega plezalca najtežjih smeri in vrhunskega osvajalca najvišjih vrhov. Opravil sem tudi intervju s slovenskima alpinistoma, ki sta uspela v obeh skrajnih smereh alpinizma. To sta Tomo Česen in Tomaž Jakofčič. Vprašanja so osredotočena predvsem na njuno uspešno sintezo dveh skrajnih smeri alpinizma, ki v teoriji zahtevata precej različen tip vadbe. Predstavljen je tudi njun kratek življenjepis in najpomembnejši vzponi.
Ključne besede: alpinizem, športno plezanje, aerobna vadba, anaerobna vadba, plezanje, alpinist
Objavljeno: 29.08.2016; Ogledov: 957; Prenosov: 80
.pdf Celotno besedilo (743,90 KB)

2.
POKRITOST IN POSODOBITEV PLEZALNIH VODNIKOV ZA OBMOČJE SLOVENIJE
Laura Rauš, 2012, diplomsko delo

Opis: Plezalni vodniki so nepogrešljivi pri načrtovanju določenega vzpona ali ture. Njihova vsebina nam sporoča osnovne informacije za načrtovanje, organizacijo in izvedbo alpinistične dejavnosti oziroma plezanja. To je kraj, dostop, sestop, čas plezanja, slika, fotografija in skica smeri, težavnost smeri,… V teoretičnem delu diplomske naloge so strnjena teoretična izhodišča, najdena v literaturi. Podrobneje je predstavljena alpinistična dejavnost, še posebej plezanje, od začetka skozi zgodovino do danes na območju države Slovenije. Pri plezalnih vodnikih smo se osredotočili na njihovo nastajanje, vsebino in zasnovo. Sestavljen je bil seznam vseh vodnikov izdanih do danes na območju Slovenije. Ugotovljene in predstavljene so vse posodobitve, popravljene in nove izdaje plezalnih vodnikov ter potrebe po nastajanju novih. V empiričnem delu diplomske naloge je bila izvedena anketa za potrebe raziskovanja razširjenosti uporabe plezalnih vodnikov glede na plezalna območja in za ugotovitve, kje so ta področja s plezalnimi vodniki pomanjkljivo opisana. Ugotovljene so bile potrebe po izdajah novih vodnikov ali posodobitvah že obstoječih. Posodobitev plezalnih vodnikov je ključnega pomena za varno plezanje. Zaradi vse bolj množičnega obiska v plezališčih in nastajanja novih smeri potreba po novih vodnikih nedvomno obstaja.
Ključne besede: plezanje, alpinizem, plezalni vodnik, plezalni vodniček, posodobitev plezalnih vodnikov
Objavljeno: 04.01.2013; Ogledov: 1018; Prenosov: 207
.pdf Celotno besedilo (2,62 MB)

3.
EKSTREMNI AEROBNI NAPOR
David Rihtarič, 2012, diplomsko delo

Opis: Namen diplomske naloge je bil predstaviti širšemu krogu ljudi športe, ki vsebujejo ekstremni aerobni napor, ekstremni alpinizem, ultramaratonski tek, predvsem pa dokaj neznano panogo kolesarstva - ultramaratonsko kolesarstvo, razliko med ekstremnim, ekstremnim aerobnim in ultramaratonskim športom. Vzporedno pa predstaviti zgodovino ultramaratonskega kolesarstva, vrste tekmovanj, vse značilnosti tega ekstremnega aerobnega napora, tekmovanj in tekmovalca ter obenem predstaviti dejavnike, ki so potrebni za uspeh v tem športu. Pri izdelavi diplomske naloge sem uporabil deskriptivno metodo s študijem domače in predvsem tuje literature, proučevanje tujih spletnih strani in uporabil ter prenesel svoje izkušnje iz sveta maratonskega teka in ultramaratonskega kolesarstva. Preko izjav in nestandardiziranih usmerjenih intervjujev opravljenih z ljudmi, ki so na različne načine povezani z ultramaratonskim kolesarstvom, sem si pridobil mnenja in poglede na ta šport.
Ključne besede: aerobno, ekstremni šport, ekstremni aerobni napor, ultramaratonsko kolesarstvo, ultramaratonski tek, ekstremni alpinizem, mnenja.
Objavljeno: 23.11.2012; Ogledov: 1502; Prenosov: 210
.pdf Celotno besedilo (4,01 MB)

4.
ANALIZA GORNIŠKIH NESREČ V ZADNJIH DESETIH LETIH PRI NAS
Tanja Grabner, 2010, diplomsko delo

Opis: Gore že od nekdaj privlačijo človeka, a nesrečam v gorah se ni moč popolnoma izogniti in število nesreč z leti še narašča. Vzroki za to so predvsem neprimerna osebna oprema gornikov, nepoznavanje lastnih zmogljivosti in terena. V diplomskem delu je nesreča obravnavana z vidika preventive in tveganja, opisani so dejavniki tveganja in posledice. Navedene so vrste nesreč in nevarnosti s poudarkom na preventivi in izobraževanju. V empiričnem delu je predstavljena obravnava analiz nesreč v gorah, ki jo vsako leto pripravijo v Planinskem vestniku in objavijo pri Gorski reševalni zvezi Slovenije. Obdobje med 1998 in 2008 je obravnavano z vidika vzrokov za nastale nesreče, starostne strukture ponesrečencev, letnega časa nesreče, dejavnost v času nesreče ter kraja, kjer je nesreča nastala. Dobljeni rezultati so pokazali, da je v obravnavanem obdobju najpogostejši vzrok nesreč v gorah padec. Med ponesrečenci prevladujejo osebe, stare med štirideset in devetinštirideset let. Največ nesreč je zabeleženih v poletnih mesecih juliju in avgustu, krajevno pa so nesreče najpogostejše v predelu Julijskih Alp. Med dejavnostmi v času nastanka nesreče prednjači hoja po poti. Število nesreč kljub velikim naporom PZS, GRZS, policije, lokalnih društev in drugih institucij z leti ne upada, temveč narašča.
Ključne besede: nesreče v gorah, alpinizem, planinstvo
Objavljeno: 03.03.2010; Ogledov: 1673; Prenosov: 169
.pdf Celotno besedilo (2,61 MB)

Iskanje izvedeno v 0.18 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici