| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


61 - 67 / 67
Na začetekNa prejšnjo stran1234567Na naslednjo stranNa konec
61.
Problematika na področju trošarin na alkohol in alkoholne pijače v Republiki Sloveniji
Sergej Černčič, 2017, diplomsko delo

Opis: Trošarina se plačuje od: piva, vina, drugih fermentiranih pijač, vmesnih pijač ter etilnega alkohola. Vrsta alkohola oziroma alkoholne pijače se določi glede na uvrstitev izdelka v tarifno oznako in v odvisnosti od vsebnosti alkohola. Vsebnost alkohola je volumenski odstotek alkohola pri temperaturi 20 stopinj C. Vsebnost alkohola se označi z oznako "vol.%." Trošarine kot posredni davki, so definirani, da davčni plačnik načeloma ni davčni zavezanec. Davčni plačnik je davčni destinatar, to je oseba, ki po volji zakonodajalca nosi davčno breme, četudi ni davčni zavezanec. Kot primer lahko izpostavimo prometni davek in carino na uvožene stvari plača uvoznik, saj je davčni obveznik in davčni plačnik, ampak mu zakonski predpisi dopuščajo, da znesek davka in carine vračuna v ceno, tako da je kupec tisti, ki davek dejansko plača. Kupec je davčni destinatar. Posredni davki bremenijo promet storitev in proizvodov. Vračunajo se kot strošek v cene proizvodov. Običajno jih davčni zavezanci prevalijo na končne potrošnike. Posredni davki: akcize, davek na dodano vrednost, uvozne dajatve in posebne trošarine na določene vrste proizvodov (cigarete,alkohol). Zakon o trošarinah (ZTro-1) definira trošarinskega zavezanca ali zavezanko, kot osebo, ki proizvaja, vnaša ali uvaža trošarinske izdelke ali trošarinske izdelke odpremi iz režima odloga v porabo oziroma trošarinske izdelke dobavi ali pridobi iz omrežja. Po zdaj veljavnem ZTro-1 pa obveznost za obračun trošarine nastane, ko se trošarinski izdelki v Sloveniji sprostijo v porabo. Za sprostitev v porabo se štejejo: odprema trošarinskih izdelkov iz režima odloga, vnos trošarinskih izdelkov, razen če se zanje po prejemu nadaljuje režim odloga v skladu s tem zakonom, uvoz trošarinskih izdelkov, razen če se zanje po uvozu začne režim odloga v skladu s tem zakonom, vsak zaključek proizvodnje trošarinskih izdelkov izven režima odloga. Mali proizvajalec piva je oseba, ki v koledarskem letu proizvede največ 20.000 hektolitrov piva. Mali proizvajalec piva plača trošarino v višini 50 % zneska, določenega s 1. točko drugega odstavka 71. člena tega zakona, kar pomeni 6,05 eurov za 1 vol. % alkohola za en hektoliter piva. Po 73. členu Ztro-1 je pa mali proizvajalec vina je oseba, ki ima v lasti oziroma v uporabi največ 20 hektarov vinograda in letno ne proizvede več kakor 100.000 litrov vina. Mali proizvajalec žganja je oseba, ki v davčnem obdobju, ki se začne 1. maja preteklega leta in konča 30. aprila tekočega leta proizvede največ 150 litrov 100 vol. % alkohola. Mali proizvajalec žganja plača trošarino v višini 50 % zneska, določenega s 6. točko drugega odstavka 71. člena tega zakona. Torej plača 6,6 eurov za 100 vol. % alkohola za en liter etilnega alkohola glede na veljaven znesek trošarine za etilni alkohol. Zakon o trošarinah (ZTro) je bil spremenjen kar štirinajstkrat, s ciljem doseganja nedvoumne, preglednejše zakonodaje, ki omogoča najbolj učinkovito pobiranje dajatev ter njihovo vračanje, kakor tudi usklajenost s pravom EU. Kljub temu pa so v Ztro na področju obdavčitve alkohola in alkoholnih pijač s trošarinami, ostale določene nejasnosti s področja določitve posameznih izrazov v zakonu, nesmiselni administrativni postopki v nekaterih primerih obračunavanja in vračanja trošarin, manjkajoča ureditev za male proizvajalce piva, pomanjkljive ureditve za male proizvajalce žganja in vina, ta problematika pa vidimo, da v ZTro-1 izginja. Sodna praksa v Sloveniji, kljub natančno in nedvoumno določeni zakonodaji v nekaterih primerih krši splošna načela davčnega prava in davčnih postopkov, kjer se da izpostaviti kršenje načela sorazmernosti in načela nevtralnosti v povezavi s 30. členom ZTro, natančneje nepriznavanja pravice do vračila trošarine.
Ključne besede: trošarina, alkohol, mali proizvajalci piva, mali proizvajalci vina, mali proizvajalci žganja, načelo nevtralnosti.
Objavljeno: 26.09.2017; Ogledov: 588; Prenosov: 64
.pdf Celotno besedilo (688,96 KB)

62.
Odvisniki in kriminaliteta v Posavju
Irena Lazanski, 2018, diplomsko delo

Opis: Prepovedane droge in alkohol uničujejo nedolžna življenja in družine. Odvisnost in zasvojenost sta hudi stanji ali bolezni, ki kot rak izpodjedata družbo. Odvisniki si ne morejo pomagati in s seboj v propad vlečejo še svojce. Slej ko prej je potreba po drogah ali alkoholu tako velika, da pozabijo tudi na svojce in se prične vsakodnevna bitka za omamo. Ko zmanjka sredstev za nakup psihoaktivnih substanc, posežejo tudi po skrajnih ukrepih, kot so kazniva dejanja. Več raziskovalcev je že raziskovalo povezavo med odvisnostjo oziroma uporabo prepovedanih drog ali alkohola in kriminaliteto. Čeprav se strinjajo, da povezave obstajajo, pa se ne strinjajo povsem, kako se te kažejo. Diplomsko deli raziskuje, ali odvisnost vpliva na kriminaliteto ali obratno. Omeniti pa je treba zelo pomembno dejstvo, da ni treba biti odvisnik za storitev kaznivega dejanja ali prekrška pod vplivom psihoaktivnih substanc ali alkohola. Obstajajo tudi rekreativni ali občasni uporabniki, ki si z uporabo psihoaktivnih substanc popestrijo vikend, občasno zabavo ali dan. Tudi ti uporabniki lahko storijo kazniva dejanja ali prekrške, saj je potrebno le malo malomarnosti ali nepazljivosti, da pride do nesreče. Policisti vsako leto izvedejo več alkotestov in testov prisotnosti na psihoaktivne substance pri voznikih. Čeprav se v Sloveniji letno odvija več akcij, kot je Voznik 0,0, in seznanjanj voznikov z možnimi posledicami vožnje pod vplivom nedovoljenih sredstev, ljudje še vedno posegajo po obeh sredstvih za omamo. V tem primeru gre samo za prekrške cestnoprometnih predpisov. Dejstvo pa je, da odvisniki potrebujejo denar za nabavo droge, ki ga lahko dobijo le, če kršijo zakon. Vlomi, klasične goljufije, ropi in tatvine so najpogostejša kazniva dejanja pri odvisnikih. Diplomsko delo preveri, ali navedeno drži.
Ključne besede: droge, alkohol, prepovedane substance, odvisniki, kriminaliteta, pravna ureditev, diplomske naloge
Objavljeno: 25.05.2018; Ogledov: 238; Prenosov: 37
.pdf Celotno besedilo (1,35 MB)

63.
Prisotnost alkohola in psihoaktivnih snovi pri vožnji, ter njihov vpliv na vožnjo
Darko Faflek, 2018, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo opisuje posledice uporabe alkohola in psihoaktivnih snovi pri udeležencih v cestnem prometu. Temeljito sem preučil različne raziskave, letna poročila, statistične podatke ter pripravil vizualne prikaze, ki prikazujejo klasifikacijo prometnih nesreč za pretekla leta. Natančno so prikazane tudi posledice, ki pretijo udeležencem v cestnem prometu, zaradi uporabe prepovedanih substanc, kot tudi povsem legalnih zdravil za zdravljenje različnih stanj in motenj. V svojem delu sem se osredotočil na najpogosteje zaznane substance, ki se po podatkih pristojnih institucij pojavljajo med vozniki ter jih tudi natančno opisal. Za uspešno izvedbo raziskovalnega in empiričnega dela diplomske naloge, sem pridobil javno dostopne podatke iz policijskih poročil in podatke Javne agencije Republike Slovenije za varnost prometa. Zastavil sem si tri raziskovalna vprašanja, ki sem jih preveril z uporabo empiričnih statističnih metod. Zanimalo me je, ali delež alkoholiziranih povzročiteljev prometnih nesreč v slovenskem cestnem prometu narašča? Pri tem raziskovalnem vprašanju sem hipotezo zavrnil, saj delež alkoholiziranih povzročiteljev prometnih nesreč v zadnjem letu upada. Naslednje raziskovalno vprašanje se je glasilo, ali se delež povzročiteljev prometnih nesreč, ki so bili pod vplivom psihoaktivnih snovi v slovenskem cestnem prometu zmanjšuje? Pri tem vprašanju sem hipotezo potrdil, saj policijske statistike kažejo, da se delež povzročiteljev prometnih nesreč, ki so bili pod vplivom psihoaktivnih snovi v cestnem prometu, zmanjšuje. Zadnje raziskovalno vprašanje, ki sem si ga zastavil, je bilo, ali je na slovenskih cestah večji delež alkoholiziranih povzročiteljev, kot povzročiteljev pod vplivom psihoaktivnih substanc? Pri tem vprašanju sem hipotezo potrdil, saj je po podatkih policije na slovenskih cestah večji delež alkoholiziranih povzročiteljev kot povzročiteljev pod vplivom psihoaktivnih substanc. V delu sem tudi predstavil preventivne akcije in programe, ki se zavzemajo za preprečevanje in zmanjševanje uporabe alkohola in ostalih psihoaktivnih substanc v cestnem prometu.
Ključne besede: diplomske naloge, alkohol, psihoaktivne snovi, nesreče, promet, kazni, vplivi na vožnjo
Objavljeno: 10.10.2018; Ogledov: 256; Prenosov: 77
.pdf Celotno besedilo (816,53 KB)

64.
Dejavniki tveganja in varovalni dejavniki za razvoj samomorilnega vedenja pri študentih Univerze v Mariboru
Simona Dijak, 2018, magistrsko delo

Opis: Študenti predstavljajo ranljivo skupino za razvoj samomorilnega vedenja, ki je v obdobju odraščanja na prehodu v odraslost med prvimi tremi vzroki umrljivosti, obenem pa bi se naj v primerjavi z drugimi starostnimi skupinami povečevalo število mladih, ki svoje življenje končajo s samomorom. Z magistrskim delom smo želeli preveriti pojavnost samomorilnih misli in samomorilnega vedenja pri mladih na prehodu v odraslost. Zanimale so nas razlike med spoloma, med kadilci in nekadilci, med tistimi, ki redno uživajo alkohol in med tistimi, ki ga ne, torej, kako se tvegana vedenja odražajo na vedenju študentske mladine – ali vplivajo na razvoj samomorilnega vedenja. Prav tako smo se osredotočili na tiste, ki imajo izražene depresivne simptome, obenem pa nas je zanimalo, ali se študentje v stresnih situacijah znajo obrniti po pomoč. Glavni namen magistrskega dela je bil teoretično razdelati in empirično obravnavati določene vidike razvoja samomorilnega mišljenja, vedenja in podrobneje preučiti in osvetliti dejavnike tveganja ter varovalne dejavnike za razvoj samomorilnega vedenja pri mariborskih študentih. Naš raziskovalni vzorec je zajemal 277 študentov Univerze v Mariboru, od tega 44 moških in 233 žensk. Povprečna starost anketiranih je znašala 24 let. Vprašalniki, ki smo jih v raziskavi uporabili, so modul Vprašalnika o bolnikovem zdravju (PHQ-9), Paykelova lestvica samomorilnega vedenja (PSS) in Vprašalnik medosebnih potreb (INQ-25). Rezultati naše raziskave so pokazali, da med moškimi in ženskimi študenti pri poročanju samomorilnega vedenja ni bilo statistično pomembnih razlik, prav tako teh razlik ni bilo med študenti kadilci in nekadilci. Tudi pri tistih študentih, ki redno uživajo alkohol in med tistimi, ki ga ne, ni bilo statistično pomembnih razlik. Statistično pomembne razlike so se pokazale le pri tistih z izraženimi simptomi depresije, ki so pogosteje poročali o samomorilnih mislih v primerjavi s tistimi, ki teh simptomov niso imeli. Prav tako se ni izkazalo, da je pri študentih najpogostejši varovalni dejavnik za razvoj samomorilnega vedenja sposobnost ustreznega iskanja pomoči v stresnih situacijah. Za preverjanje hipotez smo uporabili mediano lestvic INQ in PSS ter Mann Whitney U test, poleg tega pa še neparametrični Kruskal-Wallis test. Za preverjanje varovalnih dejavnikov smo za analizo uporabili frekvenčno porazdelitev odgovorov na anketnem vprašalniku. Z raziskavo smo preverili tvegana dejanja in kako ta vplivajo na razvoj samomorilnega vedenja ter skušali dobiti vsaj del celotne slike duševnega zdravja mladih na vstopu v odraslost. Magistrsko delo opozarja na pomembnost varovalnih dejavnikov pri razvoju samomorilnega vedenja ter svari pred dejavniki tveganja.
Ključne besede: dejavniki tveganja, varovalni dejavniki, samomorilno vedenje, kajenje, alkohol, depresija.
Objavljeno: 18.12.2018; Ogledov: 200; Prenosov: 64
.pdf Celotno besedilo (487,18 KB)

65.
Imobilizacija encima alkohol dehidrogenaze na dekstranske magnetne nanodelce
Ela Pintar, 2019, diplomsko delo

Opis: Imobilizacija encima na nosilec vpliva na stabilnost in aktivnost encima. V diplomskem delu je prikazana študija imobilizacije encima alkohol dehidrogenaze (ADH) na magnetne maghemitne nanodelce, prevlečene s karboksimetil dekstranom (CM-dekstranom). Imobiliziranemu encimu smo aktivnost določali po encimskem testu z merjenem absorbance s spektrofotometrom pri 340 nm, preostalo specifično aktivnost pa izračunali s primerjanjem aktivnosti imobiliziranega z aktivnostjo prostega encima. Določevali smo tudi učinkovitost imobilizacije, in sicer z merjenjem koncentracije proteinov po Bradfordovi metodi pri valovni dolžini 595 nm. Cilj je bil ugotoviti optimalne imobilizacijske pogoje za čim višjo preostalo specifično aktivnost imobiliziranega encima. Pogoje smo spreminjali postopoma in v vsakem naslednjem koraku uporabili optimalne pogoje prejšnjega koraka. Osnovna imobilizacija je potekala 2 uri na 20 °C, hitrost stresanja je bila 300 rpm, pH imobilizacijskega medija pa 7.5, na delce smo dodali 4 % (v/v) epiklorohidrina (ECH) in 0.02 mg/mL encima ADH. Na začetku smo raziskovali vpliv koncentracije ECH, ugotovili smo, da dobimo najvišje preostale aktivnosti imobiliziranega encima pri 4 % (v/v). Naslednji parameter je bila temperatura, ki smo jo za optimalne rezultate znižali na 4 °C. Povečali smo tudi hitrost stresanja na 500 rpm. Najvišje preostale aktivnosti imobiliziranega encima za optimalen pH medija, čas imobilizacije in koncentracijo encima pa so ostale enake, kot pri osnovni imobilizaciji, torej pH 7.5, čas imobilizacije 2 uri in koncentracija encima 0.02 mg/mL. Raziskovali smo tudi stabilnost imobiliziranega encima po 3 h, 5 h in 24 h na 20 °C in 40 °C, za encim, imobiliziran v osnovnih in optimalnih pogojih. Preverjali smo tudi možnosti shranjevanja imobiliziranega encima na 4 °C, za osnovno imobilizacijo 22 dni, za optimalno pa 30 dni. V obeh primerih smo ugotovili, da imobiliziran encim dobro ohranja aktivnost tudi po daljšem časovnem obdobju.
Ključne besede: alkohol dehidrogenaza, CM-dekstran, imobilizacija, maghemitni nanodelci, preostala specifična aktivnost, stabilizacija encima
Objavljeno: 03.04.2019; Ogledov: 176; Prenosov: 28
.pdf Celotno besedilo (2,07 MB)

66.
Koimobilizacija alkohol dehidrogenaze in nikotinamid adenin dinukleotida na magnetne nanodelce
Tina Oprešnik, 2019, magistrsko delo

Opis: Namen magistrske naloge je bil sintetizirati magnetne nanodelce s koprecipitacijo železovih oksidov, jih prevleči z CM-dekstranom ter na njih preučiti koimobilizacijo encima ADH ter kofaktorja NAD+. Po aktivaciji nanonosilcev z mrežnim povezovalcem EClH smo na njih koimobilizirali ADH in NAD+. Prostemu in imobiliziranemu encimu smo določali aktivnost z encimskim aktivnostnim testom ter izračunali preostalo aktivnost encima. Bradfordova metoda nam je služila za določanje koncentracije proteinov, s pomočjo katere smo imobilizirani ADH izračunali učinkovitost imobilizacije. Postopek koimobilizacije smo optimizirali s spreminjanjem imobilizacijskih pogojev, in sicer mase magnetnih nanodelcev, izbire mrežnega povezovalca (EClH ali GA), časa aktivacije magnetnih nanodelcev, zaporedja, časa in temperature koimobilizacije, koncentracije kofaktorja in koncentracije encima. Po določitvi optimalnih pogojev smo raziskali termično stabilnost prostega in imobiliziranega encima ter možnost skladiščenja imobiliziranega encima. Eksperimentalno smo Michaelisovi konstanti določili (KM) prosti in imobilizirani ADH. Pri optimalnih imobilizacijskih pogojih (50 mg magnetnih nanodelcev, 2 h aktivacije nanonosilcev z EClH, 2 h imobilizacije NAD+ s koncentracijo 20 mM, 4 h imobilizacije ADH s koncentracijo 0,01 mg/mL, sobna temperatura, hitrost stresanja 350 obr/min) smo dosegli najvišjo 73 % preostalo aktivnost ADH in 94 % učinkovitost imobilizacije. Imobiliziran encim je bil v primerjavi s prostim encimom termično stabilnejši, prav tako ga je bilo mogoče skladiščiti pri 4 °C. Eksperimentalno določena KM je bila pri imobilizirani ADH višja.
Ključne besede: alkohol dehidrogenaza, NAD+, koimobilizacija, magnetni nanodelci, CM-dekstran
Objavljeno: 04.07.2019; Ogledov: 107; Prenosov: 7
.pdf Celotno besedilo (1,99 MB)

67.
Prostorski vzorec prometnih nesreč zaradi vpilva alkohola
Tjaša Koštomaj, 2019, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo daje vpogled v stanje prometnih nesreč zaradi vpliva alkohola v Sloveniji v obdobju 2007–2017. Prometne nesreče zaradi alkoholiziranosti so pereči problem družbe in navsezadnje tudi države same, saj so stroški, ki so povezani s pitjem alkohola in prometnimi nesrečami, visoki. Prometne nesreče zaradi alkoholiziranosti so se v primerjavi s prejšnjimi desetletji zmanjšale, a kljub temu število teh še vedno ostaja visoko. V raziskavi smo uporabili geografske informacijske sisteme ter z javno dostopnimi podatki o prometnih nesrečah naredili prostorsko statistične analize, z namenom, da bi ugotovili v katerih slovenskih občinah je gostota prometnih nesreč zaradi alkoholiziranosti največja. Rezultate, ki smo jih dobili, smo povezali s socio-ekonomskimi kazalci posameznih občin, kot so število prebivalcev, izobrazba prebivalcev, indeks staranja prebivalcev, število registriranih vozil ter koeficient razvitosti občine. Ugotovili smo, da med njimi in prometnimi nesrečami zaradi alkoholiziranosti obstaja povezava.
Ključne besede: Prometne nesreče, alkohol, prostorski vzorec, socio-ekonomski kazalci.
Objavljeno: 22.10.2019; Ogledov: 51; Prenosov: 3
.pdf Celotno besedilo (3,43 MB)

Iskanje izvedeno v 0.2 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici