| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


51 - 60 / 67
Na začetekNa prejšnjo stran1234567Na naslednjo stranNa konec
51.
UŽIVANJE ALKOHOLA MED MLADIMI
Denis Munda, 2015, magistrsko delo

Opis: Uvod: Pitje alkoholnih pijač je v Sloveniji in tudi drugod po svetu zelo velik problem med mladostniki. Največ mladostnikov pije alkoholne pijače predvsem v obdobju adolescence. V naši raziskavi smo ugotavljali, kako pogosto študentje posegajo po alkoholu, zakaj posegajo po njem, po katerih pijačah najpogosteje posegajo itd. Metodologija: V empiričnem delu smo uporabili kvantitativno metodo dela in kot instrument raziskave uporabili anketni vprašalnik. Raziskovalni vzorec je obsegal 217 študentov zdravstvene nege prvega, drugega in tretjega letnika rednega študijskega programa. V raziskavi je sodelovalo 15 % moških in 85 % žensk. Rezultate anket smo obdelali s pomočjo programov IBM SPSS Statistics 20 in Microsoft Excel 2010. Rezultati: Na podlagi rezultatov smo ugotovili, da obstajajo značilne statistične razlike v poseganju po najpogostejših alkoholnih pijačah glede na spol med študenti (p < 0,001), prav tako je bilo opaziti, da obstajajo značilne statistične razlike v opitosti glede na spol v zadnjem mesecu oziroma v zadnjih 30 dneh pri študentih (p < 0,001). Sklep: Alkohol je bil, je in bo problem v obdobju mladostništva, če ne bomo več storili na področju preventive. Vemo, da veliko mladostnikov pije alkoholne pijače pred dopolnjenim 18-tim letom starosti, zato bi bilo potrebno, da bi medicinske sestre in zdravstveniki vsako leto izvajali preventivo glede uživanja alkoholnih pijač s pomočjo učnih delavnic na vseh šolah in bi mladim podali smernice, katere bi promovirale varno zabavo tudi brez prisotnosti alkoholnih pijač in drugih drog.
Ključne besede: mladostnik, alkohol, adolescenca, medicinska sestra
Objavljeno: 19.11.2015; Ogledov: 2257; Prenosov: 392
.pdf Celotno besedilo (1,06 MB)

52.
VPLIV PROCESNIH PARAMETROV NA LASTNOSTI ALGINATNIH AEROGELOV
Jan Štos, 2015, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo raziskovali vpliv procesnih parametrov na lastnosti alginatnih aerogelov. Aerogele smo pripravljali s pomočjo sol-gel postopka. Pri tem procesu lahko spreminjamo vrsto alginata, zamreževalca ter čas zamreževanja. Ti parametri nato vplivajo na specifično površino, velikost por in ostale lastnosti aerogelov. V našem primeru smo uporabili tri vrste alginata ter štiri vrste alkohola (metanol, etanol, propanol, n-butanol). Alginat smo gelirali 1h in 24 h da smo preverili vpliv časa geliranja na lastnosti aerogelov. Za našo raziskavo smo uporabili alginat, ki je naravni polisaharid in se nahaja v rjavih algah. Sol-gel proces je postopek pri katerem pripravimo raztopino polisaharida, ki ga zamrežimo, bodisi kemijsko ali fizikalno, ter tako dobimo mokri gel. V našem primeru je alginat geliral v prisotnosti alkohola. Dobljeni gel zato imenujemo alkogel. Alkohol iz alkogela odstranimo s superkritičnim sušenjem s CO2. Po sušenju smo aerogelu izmerili specifično površino, velikost por in toplotno prevodnost. S spreminjanjem procesnih parametrov so bile karakteristike aerogelov pričakovano drugačne. Geliranje v metanolu in etanolu je bilo uspešno, medtem ko v prisotnosti propanola in n-butanola stabilni gel ni nastal. Najboljše lastnosti aerogelov, vključno z najvišjo specifično površino smo dobili pri geliranju v metanolu z uporabo visoko viskoznega alginata.
Ključne besede: aerogel, alginat, alkohol, procesni parametri, superkritično sušenje
Objavljeno: 29.10.2015; Ogledov: 675; Prenosov: 56
.pdf Celotno besedilo (1,92 MB)

53.
Actio libera in causa
Kristjan Zahrastnik, 2015, diplomsko delo

Opis: Slovenski kazensko pravni sistem je oblikovan po sodobnem evrokontinentalnem kazenskem pravu, ki sledi nemški tradiciji splošnega pojma kaznivega dejanja. Drugačen koncept je uveljavljen v anglo-ameriškem kazenskem pravnem sistemu. Splošni pojem kaznivega dejanja je v slovenskem kazenskem pravu sestavljen iz treh elementov: izpolnjenosti biti kaznivega dejanja, protipravnosti in krivde. Kaznivo dejanje lahko izvrši le tisti, ki je v prištevnem stanju, saj lahko le-ta nadzoruje in pravilno zaznava okoliščine, ki ga obdajajo, zato tudi zakon določa, da tisti, ki je bil ob izvršitvi kaznivega dejanja v neprištevnem stanju, ni kriv. V orisu razvoja instituta actio libera in causa diplomsko delo predstavi zanimivejše in pomembnejše ureditve, ki so vplivale na razvoj. Poseben poudarek je na razvoju ureditve instituta v Jugoslaviji. Pojasnjene so tudi spremembe kazenskega zakonika v povezavi z navedenim institutom. Institut actio libera in causa pride v poštev pri ugotavljanju, ali je podana krivda storilca, saj določa krivdo storilca kaznivega dejanja v primeru, ko si sam z uporabo drog ali drugimi psihoaktivnimi snovmi ali kako drugače povzroči neprištevnost, če je pred izvršenim kaznivim dejanjem podana njegova krivda, ki jo zakon določa za to dejanje. Dejali bi lahko, da sta potrebna dva elementa za krivdo neprištevnega storilca, prvi je, da se je storilec sam spravil v neprištevno stanje, za izpolnitev drugega elementa je treba storilcu očitati krivdo, preden se je spravil v stanje neprištevnosti. Razlikujemo med tremi možnostmi ravnanja storilca. Pri prvi možnosti storilec oblikuje svoj naklep glede izvršitve kaznivega dejanja še v stanju prištevnosti. Druga možnost je, kadar storilec nima naklepa glede kaznivega dejanja v normalnem duševnem stanju, ampak vseeno izvrši protipravno dejanje v neprištevnem stanju. Tretja možnost se nanaša na različne situacije, ki nastanejo v javnem prometu, kadar storilec zaradi utrujenosti in izčrpanosti zaspi in izvrši kaznivo dejanje. Kot je bilo že omenjeno, velja v Angliji anglo-ameriški kazenski pravni sistem, v tem sistemu se ne uporablja instituta actio libera in causa, ampak imajo podobna pravila z namenom kaznovanja storilcev, ki se prostovoljno spravijo v stanje omamljenosti in izvršijo kaznivo dejanje. V nemškem pravu kazniva dejanja izvršena v alkoholiziranem stanju, razvrščajo v dve kategoriji. V prvo kategorijo zapadejo kazniva dejanja, za katere uporabimo institut actio libera in causa. V drugo skupino pa uvrščamo izvršena kazniva dejanja, za katere se ne more uporabiti navedeni institut, ampak zanje velja subsidiarno pravilo, ki je zapisano v zakonu in ureja popolno omamljenost. V nadaljevanju je predstavljena preučena slovenska sodna praksa v povezavi z institutom actio libera in causa, opisane so tudi pomembnejše sodbe angleških sodišč, v katerih se opazi podobnost z institutom actio libera in causa. Preučena sodna praksa nemških sodišč vsebuje sodbi, ki prikazujejo uporabo člena popolne omamljenosti.
Ključne besede: actio libera in causa, neprištevnost, duševno stanje, alkohol, droga, psihoaktivne snovi, krivda
Objavljeno: 16.05.2016; Ogledov: 1499; Prenosov: 172
.pdf Celotno besedilo (590,15 KB)

54.
PRIMERJAVA TROŠARINSKEGA SISTEMA SLOVENIJE IN AVSTRIJE TER VPLIV NA PODJETJA IN PRORAČUN DRŽAVE
Luka Krevs, 2016, diplomsko delo

Opis: Trošarine predstavljajo enega najstarejših davkov na porabo. So indirektni davek in predstavljajo pomemben proračunski vir posameznih držav. Države uporabljajo trošarine v prvi vrsti za dober vir polnjenja državnega proračuna, saj je administrativno upravljanje s trošarinami zaradi malega števila trošarinskih zavezancev in cenovno neelastičnostjo povpraševanja relativno enostavno, prav tako pa je vsako povišanje stopnje trošarin možno upravičevati z negativnimi ekstranalijiami, ki jih uporaba trošarinkih izdelkov povzroča (onesnaževanje, alkoholizem, zdravje ipd.). Z vzpostavitvjo notranjega trga EU se je pojavila tudi potreba po harmonizaciji trošarin. Na ravni EU so tako bile sprejete številne direktive, ki urejajo sam sistem ter strukture in stopnje obdavčitve s trošarinami. Slednje sta v svoje zakonodaje uspešno implementirali tudi Republika Slovenija in Republika Avstrija. V skladu z analizo trošarinskih sistemov Avstrije in Slovenije lahko ugotavljamo, da obe državi s trošarino obdavčujeta le harmonizirane proizvode na ravni skupnosti in sicer alkohol in alkoholne pijače, tobak in tobačne izdelke ter energente in električno energijo. Trošarinska sistema se razlikujeta v stopnjah in organizaciji finančne uprave ter pomenu oz. deležu trošarin v prihodkih nacionalnih proračunov. Obe državi sta vzpostavili tudi sistem EMCS (elektronski sistem za spremljanje blaga z odloženim plačilom trošarine), ki hkrati tudi omogoča boljši nadzor in zmanjševanje goljufij s področja trošarin.
Ključne besede: trošarine, alkohol, tobačni izdelki, energenti, proračun, EMCS
Objavljeno: 26.08.2016; Ogledov: 426; Prenosov: 71
.pdf Celotno besedilo (1,43 MB)

55.
DAVČNO-PRAVNI VIDIKI TROŠARIN NA ALKOHOL IN ALKOHOLNE PIJAČE V EU
Aleksandra Korošec, 2016, magistrsko delo

Opis: POVZETEK Trošarine so oblika neposrednega davka, s katerim je obdavčen ozek spekter dobrin (pogosto tudi storitev), ki so pogosto definirane kot “luksuzne”. Obdavčitev s trošarinami je običajna v večini držav in predstavlja pomembno komponetno nacionalnega davčnega sistema. Uvedba enotnega trga Evropske zahteva vzajemno sodelovanje na davčnem področju, saj imajo ukrepi davčne politike pomembne posledice na zagotavljanje in uresničevanje temeljnih svoboščin EU, kot so prost pretok blaga, kapitala, storitev in oseb, pri čemer morajo države članice v svojo zakonodajo implementirati relevantne direktive. Za pravilno delovanje notranjega trga je temeljnega pomena tudi uskladitev posrednih davkov, kot so davek na dodano vrednost in trošarine, ki predstavljajo ovire za prost pretok blaga in storitev, hkrati pa so pomemben vir financiranja nacionalnih proračunov posameznih držav članic. Pravni temelj za vzpostavitev skupne trošarinske politike držav članic EU tako predstavlja Pogodba o ustanovitvi Evropske skupnosti (Uradni list C 224, z dne 31. avgust 1992), ki je stopila v veljavo 1. januarja 1993. Splošni režim za trošarino pa je na ravni EU določen z Direktivo Sveta 2008/116/ES z dne 16. decembra 2008. Na ravni EU so uvedene trošarine na naslednje skupine proizvodov ti. harmonizirane trošarinske proizvode, ki so jih s trošarinami dolžne obdavčiti vse države članice, in sicer gre za tobak in tobačne izdelke, energente in električno energijo ter alkohol in alkoholne pijače. Evropska zakonodaja je tako poenotila obdavčitev trošarinskih izdelkov na enotnem trgu in določila minimalne stopnje obdavčitve le-teh. Trošarine na alkohol in alkoholne pijače predstavljajo z vidika financiranja nacionalnih proračunov manj pomembno komponento, vendar je njihov vpliv na zaposlovanje in gospodartvo kot celoto izredno pomemben tudi z vidika izravnavanja negativnih ektranalij, ki jih uporaba alkohola prinaša. Z vidika harmonizacije trošarin na alkohol in alkoholne pijače na ravni EU je pomembnia direktivaDirektiva Sveta 92/83/EGS o uskladitvi strukture trošarin za alkohol in alkoholne pijače, ki določa skupne opredelitve izdelkov, ki so zavezani trošarini, in kot taka zagotavlja, da države članice obravnavajo isti izdelek na enak način. Direktiva o strukturi tudi opredeljuje metodo izračuna trošarine in merila, po katerih lahko nekateri izdelki izpolnjujejo pogoje za oprostitev ali za nižje stopnje, ter Direktiva Sveta 92/84/EGS o približevanju trošarinskih stopenj za alkohol in alkoholne pijače, ki določa najnižje trošarinske stopnje za vsako kategorijo izdelkov. Struktura alkoholnih pijač na ravni EU je določena v direktivi 92/83/EGS in zajema naslednje vrste alkoholnih pijač, kot so vino, pivo, druge fermentirane pijače razen vina in piva, vmesni proizvodi in etilni alkohol. Izdelki se uvrščajo v posamezno kategorijo v skladu s kombinirano nomenklaturo, veljavno v času sprejetja Direktive. Minimalno določene trošarinske stopnje v direktivi 92/84/EGS pa so določene na precej nizkih ravneh, za vino ter druge fermentirane pijače je določena celo nulta stopnja obdavčitve s trošarinami. Omenjen proces harmonizacije trošarinskih stopenj na alkohol in alkoholne pijače v EU pod vplivom števinih razlik med posameznimi državami članicami ter specifike evropskega trga alkoholnih pijač tako rezultira v obveznih minimalnih trošarinskih stopnjah na alkohol in alkoholne pijače, pri čemer je maksimalna raven obdavčitve v domeni posamezne države članice. Posledice različnih trošarinskih stopenj, nejasne strukture trošarinskih proizvodov in številnih posebnostih v ureditvah posameznih držav članic so tako vidne v negativnem vplivu na pravilno delovanje notranjega trga. Slednje se odraža v problematiki izkrivljanja konkurenčnosti na notranjem trgu, pojavu čezmejne trgovine in preusmeritve trgovinskih tokov, negativnemu vplivu na trgovanje s tretjimi zaradi težav pri doseganju skladnosti z nacionalno zakonodajo ter povečanjem
Ključne besede: trošarina, trošarinske stopnje, alkohol, načelo nevtralnosti, harmonizacija
Objavljeno: 16.09.2016; Ogledov: 800; Prenosov: 104
.pdf Celotno besedilo (3,45 MB)

56.
POSEBNOSTI TERAPEVTSKE KOMUNIKACIJE PRI PACIENTIH, ODVISNIH OD PSIHOAKTIVNIH SUBSTANC
Marko Žerjav, 2016, diplomsko delo

Opis: Terapevtska komunikacija pri pacientu odvisnem od psihoaktivnih snovi, se začne takoj ko vstopi v zdravstveni sistem in traja vse do njegovega odpusta. Zelo je pomembno, na kakšen način prihajamo v stik s pacientom. Namen diplomskega dela je bil, opisati posebnosti terapevtske komunikacije pri pacientu, odvisnem od psihoaktivnih substanc. Opisali smo značilnosti terapevtske komunikacije, zraven pa zajeli tudi etični vidik s tovrstnimi pacienti. Poudarili smo tudi vlogi pacienta in zdravstvenega delavca in se osredotočili na komunikacijske dejavnike, ki vplivajo na terapevtsko komunikacijo. Pri pisanju diplomskega dela smo uporabili deskriptivno metodo dela s študijem strokovne literature iz knjižnih in elektronskih virov. Vse podatke iz literature smo preučili, analizirali, primerjali dosedanja znanstvena spoznanja in jih zapisali s pomočjo računalniškega programa Microsoft Word. Skozi diplomsko delo smo ugotovili, da se tudi pacienta z odvisnostjo od psihoaktivnih snovi obravnava z veliko mero empatije, spoštovanja in dostojanstva. Medicinska sestra mora imeti veliko specifičnega znanja o delu s pacienti z odvisnostjo od psihoaktivnih substanc in se ravnati po kodeksu etike, ki jo pri delu zavezuje. Medicinska sestra mora pacienta z odvisnostjo od psihoaktivnih substanc doživljati, kot sebi enako osebo, brez poniževanja ali pomilovanja. Pacienta skozi terapevtsko komunikacijo vodi do cilja, ki si ga skupaj postavita in stopata korak za korakom.
Ključne besede: psihoaktivne substance, droge, alkohol, odvisnost, zdravljenje, pacient, terapevtska komunikacija, terapevtski odnos, psihiatrija.
Objavljeno: 08.11.2016; Ogledov: 548; Prenosov: 100
.pdf Celotno besedilo (627,27 KB)

57.
Bolnišnično zdravljenje odvisnih od alkohola v vzhodni Sloveniji
Matej Kravos, Ivan Malešič, 2011, izvirni znanstveni članek

Opis: Izhodišča: Z raziskavo smo želeli ugotoviti število in skupine hospitaliziranih bolnikov, odvisnih od alkohola, z zapleti in brez njih, ter njihove laboratorijske označevalce v letih 2002 in 2007 v psihiatričnih bolnišnicah vzhodne Slovenije. Metode: Študija je retrogradna. V raziskavo smo vključili vse osebe, odvisne od alkohola, ki so bile odpuščene v letih 2002 in 2007. Rezultati: V vseh bolnišnicah skupaj je bilo v letu 2002 odpuščenih 776 bolnikov, leta 2007 pa 672 bolnikov, odvisnih od alkohola. Med bolnišnicami obstajajo razlike v profilu obravnavanih bolnikov. Izstopa nizko število obravnavanih bolnikov z odtegnitvenim stanjem na psihiatričnem oddelku Univerzitetnega kliničnega centra Maribor. Izmed laboratorijskih preiskav vse bolnišnice kot označevalce odvisnosti določajo le gama-gluta-miltransferazo (GGT), aspartat-aminotransferazo (AST) in alanin-aminotransferazo (ALT) ter povprečni volumen eritrocitov (MCV). Vse srednje vrednosti označevalcev so pri odvisnih od alkohola z odtegnitvenimi simptomi v letu 2007 statistično značilno višje kot v letu 2002, razen vrednost MCV pri ženskah. Tudi deleži patoloških vrednosti vseh označevalcev so bili v letu 2007 višji. Zaključki: V bolnišnicah vzhodne Slovenije je bilo število skupno obravnavanih bolnikov, odvisnih od alkohola, leta 2007 statistično značilno manjše kot leta 2002. Zmanjšal se je tudi delež bolnikov, odvisnih od alkohola, v primerjavi z bolniki z ostalimi duševnimi motnjami. Odvisni od alkohola so bili glede na laboratorijske označevalce v letu 2007 telesno statistično značilno bolj prizadeti kakor v letu 2002. Razlike v patoloških vrednostih označevalcev niso bile tako izrazite, da bi nam v klinični praksi bistveno pomagale kot napovednik razvoja odtegnitvenih simptomov in alkoholnih bledežev. V nobeni od bolnišnic v diagnostičnem postopku ne določajo vrednosti transferina z zmanjšanim deležem ogljikovih hidratov (CDT) in glutamat-dehidrogenaze (GLDH), ki sta najbolj specifična označevalca.
Ključne besede: alkohol, odvisni od alkohola, sindrom odvisnosti od alkohola, označevalci odvisnosti od alkohola
Objavljeno: 28.03.2017; Ogledov: 410; Prenosov: 63
.pdf Celotno besedilo (476,75 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

58.
Osveščenost mladostnikov o posledicah vožnje pod vplivom alkohola
Tanja Baumkirher, 2017, diplomsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije letno umre 3,3 milijone ljudi zaradi alkohola. Zaskrbljujoč je tudi podatek razviden iz raziskave ESPAD iz leta 2015, da je skoraj vsak tretji dijak v mesecu pred raziskavo spil več kot 5-7 enot alkohola ob eni pivski priložnosti. Namen raziskave je ugotoviti osveščenost mladostnikov o posledicah vožnje pod vplivom alkohola in njihov odnos do vožnje pod vplivom alkohola. Raziskovalne metode: V teoretičnem diplomskem delu smo uporabili deskriptivno metodo dela. Za empirični del smo uporabili kvantitativno metodo dela in pripravili anonimno anketo. Podatke iz raziskave smo statistično obdelali s Microsoft excelom in jih prikazali s tabelami in grafi. Rezultati: Ugotovljeno je bilo, da so mladostniki kritični do vožnje pod vplivom alkohola in se zavedajo negativnih posledic, ki jih ima alkohol na vožnjo, vendar so hkrati mnenja, da njihovi vrstniki vseeno niso dovolj poučeni o posledicah vožnje pod vplivom alkohola. Zaključek: Kljub temu, da smo na področju preventivne dejavnosti preprečevanja vožnje pod vplivom alkohola napredovali, je pred nami še dolga pot do zastavljenega cilja 0,0 promila za vse voznike. Primerno bi bilo v to preventivno dejavnost bolje vključevati tudi zdravstvene delavce.
Ključne besede: alkohol, mladostniki, vožnja pod vplivom alkohola, preventivni programi
Objavljeno: 15.11.2017; Ogledov: 985; Prenosov: 88
.pdf Celotno besedilo (941,51 KB)

59.
Farmakološko-toksikološki vidik akademskega dopinga
Žiga Volgemut, 2016, druge monografije in druga zaključena dela

Ključne besede: akademski doping, nootropiki, droge, alkohol, študenti medicine
Objavljeno: 03.08.2017; Ogledov: 256; Prenosov: 57
.pdf Celotno besedilo (325,93 KB)

60.
Duševno zdravje v slovenski vojski
Darja Perceva, 2017, magistrsko delo

Opis: Težave v duševnem zdravju predstavljajo pereč globalni in ekonomski problem, saj breme duševnih motenj iz dneva v dan narašča. Duševno zdravje je kompleksen pojav in zajema preplet raznolikih indikatorjev, varovalnih dejavnikov in dejavnikov tveganja, zato so tudi rezultati raziskav velikokrat neskladni ali kulturno pogojeni. Vojaško osebje je ena izmed specifičnih populacij, ki je na slovenskih tleh do sedaj bila pomanjkljivo preučevana, ko govorimo o duševnem zdravju. Namen magistrskega dela je bil pridobiti vpogled v duševno zdravje zaposlenih v Slovenski vojski ter preučiti stres, anksioznost, depresijo, posttravmatsko stresno motnjo, neprimerno rabo alkohola in socialno podporo ter povezave med konstrukti na vzorcu vojaškega osebja. K sodelovanju v raziskavi so bili povabljeni zaposleni v Slovenski vojski. Vzorec zajema 180 zaposlenih. Oblikovali smo baterijo vprašalnikov, ki je v uvodnem delu zajemala sociodemografske podatke. Za merjenje konstruktov smo uporabili vprašalnik za samoocenjevanje rabe alkohola CAGE, vprašalnik o rabi alkohola AUDIT-10, lestvico depresivnosti, anksioznosti in stresa DASS-21, vprašalnik simptomatike posttravmatske stresne motnje ter lestvico zaznane socialne podpore SOS. Statistično analizo smo opravili v programu SPSS IBM Statistics 22.0. Udeleženci ne kažejo težav v duševnem zdravju, saj se rezultati izmerjenih konstruktov gibljejo v rangu splošno sprejete normalnosti. Potrdili smo medsebojno povezanost med konstrukti. Nismo potrdili razlik med spoloma in razlik med posamezniki, ki se misije niso nikoli udeležili, in tistimi, ki so se misije udeležili enkrat ali večkrat. Ugotovili smo, da s spremenljivkami stres, anksioznost, depresija, zaznana socialna podpora in neprimerna raba alkohola pojasnimo manjši del variabilnosti posttravmatske stresne motnje, skoraj najboljši rezultat pa lahko dosežemo že samo s spremenljivko stres. Z raziskavo smo omogočili delni pregled trenutnega stanja na področju duševnega zdravja in raziskovanja na vojaškem področju v Sloveniji, prav tako pa postavitev temeljev in izhodišča za prihodnje študije.
Ključne besede: duševno zdravje, slovenska vojska, stres, anksioznost, depresija, posttravmatska stresna motnja, alkohol, socialna podpora
Objavljeno: 19.10.2017; Ogledov: 486; Prenosov: 100
.pdf Celotno besedilo (2,17 MB)

Iskanje izvedeno v 0.28 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici