| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 4 / 4
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Kemijsko recikliranje tekstilnega kompozitnega materiala s prevladujočim deležem poliamida 6 : magistrsko delo
Patricija Bizjak, 2021, magistrsko delo

Opis: Problema velike količine odpadnih polimernih materialov s katerim se srečuje današnja družba, se bo potrebno lotiti celostno in pri tem nekoliko pogledati izven okvirjev. To magistrsko delo smo zato namenili raziskovanju učinkovitosti metod kemijskega recikliranja tekstilnega kompozitnega materiala s prevladujočim deležem poliamida 6. Osredotočili smo se na alkalno in nevtralno hidrolizo ter metodo segrevanja v mravljični kislini, pri temperaturi vrelišča. Preučevali smo vpliv reakcijskih pogojev na produkt nevtralne hidrolize ter iskali učinkovite načine izolacije končnih produktov. Glede na lastnosti reakcijskih zmesi, smo se pri izolaciji produktov odločali med odparevanjem pod znižanim tlakom, raztapljanjem v destilirani vodi ter med kombinacijo raztapljanja v mravljični kislini in obarjanja. Kljub temu, da nismo dosegli popolne depolimerizacije, izolirani razgradni produkti vseeno obetajo. Alkalna hidroliza se je izkazala za najmanj primerno metodo. Boljše rezultate smo dobili z nevtralno hidrolizo. Pri slednji smo ugotovili, da s povišanjem masnega razmerja med reaktanti, iz 1:10 na 1:50, dosežemo višjo stopnjo depolimerizacije poliamida 6. Pomembna je tudi izbira ustreznega reakcijskega časa. Pri masnem razmerju 1:10 in temperaturi 250 °C, je to 30 oziroma 60 minut. Kot najučinkovitejša metoda depolimerizacije in izolacije produktov se je izkazalo segrevanje/raztapljanje v mravljični kislini.
Ključne besede: poliamid 6, kompozit, kemijsko recikliranje, nevtralna hidroliza, alkalna hidroliza, depolimerizacija v mravljični kislini
Objavljeno v DKUM: 07.12.2021; Ogledov: 143; Prenosov: 23
.pdf Celotno besedilo (2,84 MB)

2.
Kemijsko recikliranje kompozitnih materialov z vgrajenimi steklenimi vlakni : magistrsko delo
Vesna Žlender, 2021, magistrsko delo

Opis: Vse večja uporaba kompozitnih materialov z vgrajenimi steklenimi vlakni je povečala ozaveščenost o metodah s katerimi bi lahko reciklirali odslužene kompozite, material pa ponovno uporabili. Tone kompozitnih odpadkov iz različnih aplikacij, ki vsebujejo dragocena steklena vlakna, se vsako leto kopičijo. Te sestavljene odpadke je treba stroškovno učinkovito reciklirati, ne da bi povzročili negativen vpliv na okolje. Magistrsko delo predstavlja pregled obstoječih metod recikliranja kompozitnih odpadkov z vgrajenimi steklenimi vlakni, s poudarkom na ohranitvi vlaken in njihovih lastnosti. Največ pozornosti smo namenili metodam kemijskega recikliranja in sicer depolimerizacijskim metodam. Z njimi smo želeli ločiti vlakna od polimernega nosilca, prav tako pa smo želeli ohraniti mehanske lastnosti vlaken. Odločili smo se za postopke nevtralne in alkalne hidrolize ter za aminolizo. Posvetili smo se tudi vplivu reakcijskih pogojev na produkt nevtralne in alkalne hidrolize, predvsem vpliva reakcijskega časa. Iskali smo tudi najboljše načine, kako izolirati končne produkte. Kljub temu, da pri nevtralni in alkalni hidrolizi nismo pridobili nepoškodovanih steklenih vlaken, smo s pomočjo bazno-kislinske ekstrakcije pridobili monomerno enoto polimernega nosilca to je tereftalno kislino. Med tem, ko smo pri postopku aminolize poleg depolimerizacijskega produkta polimernega nosilca BHET (bis(2-hidroksietil)tereftalat) pridobili tudi nepoškodovana steklena vlakna.
Ključne besede: steklena vlakna, kompozitni materiali, nevtralna hidroliza, alkalna hidroliza, aminoliza, tereftalna kislina, BHET - Bis (2-hidroksietil) tereftalat
Objavljeno v DKUM: 08.11.2021; Ogledov: 166; Prenosov: 34
.pdf Celotno besedilo (3,28 MB)

3.
Izolacija in čiščenje tereftalne kisline iz poliestrnih tekstilij : diplomsko delo
Marko Pušnik, 2018, diplomsko delo

Opis: Polietilen tereftalat v tekstilni industriji poznamo tudi pod imenom poliester. Količina odpadnega poliestrnega tekstilnega materiala narašča, zato je potrebno poiskati primerne načine za njegovo recikliranje in ponovno uporabo. Kot uspešni postopki kemijske razgradnje so se izkazal različni postopki hidrolize. Diplomsko delo je namenjeno analizi razgradnih produktov poliestrnih tekstilnih materialov po alkalni in nevtralni hidrolizi ter čiščenju nastalega trdega produkta. Čiščenje smo izvedli s postopki kristalizacije, sublimacije, vroče filtracije in kislinsko bazne ekstrakcije. Rezultati so bili ovrednoteni s pomočjo IR spektroskopije in potenciometričnih titracij v nevodnem mediju. Ugotovili smo, da se nobeden od postopkov čiščenja ni izkazal za zelo uspešnega, v neki meri sta učinkovita le postopka kristalizacije in sublimacije.
Ključne besede: poliester, nevtralna hidroliza, alkalna hidroliza, tereftalna kislina, čiščenje, tekstilni materiali, odpadni tekstilni materiali, recikliranje
Objavljeno v DKUM: 08.10.2018; Ogledov: 978; Prenosov: 123
.pdf Celotno besedilo (2,13 MB)

4.
Določevanje končnih funkcionalnih skupin produktov hidrolize odpadnih poliestrnih tekstilnih materialov : diplomsko delo
Patricija Bizjak, 2018, diplomsko delo

Opis: Sodobna potrošniška družba ima kot posledico proizvodnjo velike količine najrazličnejših materialnih dobrin in hkrati velike količine odpadkov. Mednje sodijo tudi odpadni poliestrni tekstilni materiali. Slednji so biološko težko razgradljivi, zato je ustrezno ravnanje z njimi še toliko bolj pomembno. Kot učinkoviti kemijski postopki razgradnje so se izkazale različne oblike hidrolize. Diplomsko delo smo zato namenili analizi odpadnih poliestrnih tekstilnih materialov z alkalno in nevtralno hidrolizo z uporabo potenciometričnih titracij v nevodnem mediju. Uporabljeni sta bili topili dimetil sulfoksid (DMSO) in benzil alkohol. Na podlagi meritev in izračunov končnih karboksilnih (COOH) skupin smo prišli do ugotovitve, da je učinkovitost razgradnje odvisna od kombinacije več dejavnikov, med katerimi so poleg vrste hidrolize še sestava tekstilnega materiala, njegova predpriprava ter reakcijski čas razgradnje.
Ključne besede: poliester, odpadni tekstil, alkalna hidroliza, nevtralna hidroliza, titracije
Objavljeno v DKUM: 18.07.2018; Ogledov: 854; Prenosov: 96
.pdf Celotno besedilo (1,58 MB)

Iskanje izvedeno v 0.09 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici