| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Translating Sound Figures in Children's Literature
Janja Glavač, 2009, diplomsko delo

Opis: Otroška književnost je pomemben element v razvoju opismenjevanja, obstoječo široko ponudbo pa dodatno obogatijo tudi številni prevodi. Prevajalci otroške književnosti pa se spopadajo s posebnimi izzivi, saj morajo pri svojem delu upoštevati tako mlade bralce in obstoječe norme, kakor tudi jezikovne ovire, ki so pomemben dejavnik pri prevajanju zvočnih figur, le-te pa so pogosto uporabljene v literaturi za najmlajše bralce. Z opisom najpogostejših zvočnih figur, kot so aliteracija, asonanca, onomatopija, rima in s številnimi primeri le-teh v dveh prevodih sem želela ugotoviti katere figure je moč prevesti, katere predstavljajo problem ter hkrati predstaviti moje rešitve za obstoječe probleme.
Ključne besede: prevajanje, otroška književnost, zvočne figure, aliteracija, onomatopija, rima
Objavljeno: 20.11.2009; Ogledov: 2325; Prenosov: 275
.pdf Celotno besedilo (473,93 KB)

2.
PREVOD NEVERBALNIH PRVIN NA PRIMERU GRIMMOVIH IN ANDERSENOVIH PRAVLJIC
Tina Dobravc, 2011, diplomsko delo

Opis: POVZETEK Prevod neverbalnih prvin na primeru Grimmovih in Andersenovih pravljic Diplomsko delo je sestavljeno iz teoretičnega dela, kjer so obravnavane pomembnejše neverbalne prvine mladinske književnosti, in iz praktičnega dela, v katerem so analizirani angleški in slovenski prevodi nebesednih prvin v izbranih pravljicah Pepelka, Janko in Metka ter Cesarjev slavec. Osnovni namen diplomskega dela je ugotoviti v kolikšni meri so se prevodi nebesednih prvin v izbranih pravljicah spreminjali skozi obravnavana obdobja in kakšno pozornost so nebesedni komunikaciji avtorji posvečali. Hipoteza, ki jo v diplomskem delu poskušamo dokazati je, da prevodi sodobnejšega obdobja posvečajo manjšo pozornost prevajanju izbranih neverbalnih prvin v primerjavi s prevodi starejših obdobij. Primerjana so sekundarna besedila, t.j. prevodi pravljice iz izvornega besedila (nemščina in danščina) v angleški jezik, z njegovimi prevodi v slovenski jezik. Izbrane so bile takšne neverbalne prvine, ki jih je v besedilu moč opaziti brez razumevanja pomena besed. Pri neverbalnih prvinah rima, aliteracija in onomatopeja je pomemben učinek, ki ga imajo na bralca besedila in ne njihov pomen. Sekundarni prevodi v slovenski jezik so razdeljeni v tri različna obdobja, pri čemer se ugotavljajo pristopi k prevajanju neverbalnih prvin v vsakem posameznem obdobju. Z analizo primerov je bilo ugotovljeno, da so avtorji sekundarnih slovenskih prevodov v starejših obdobjih posvečali manjšo pozornost pri uporabi neverbalnih prvin v besedilu kakor avtorji sodobnejših prevodov izvornega besedila.
Ključne besede: Ključne besede: književno prevajanje, rima, aliteracija, onomatopeja, nebesedna komunikacija
Objavljeno: 18.11.2011; Ogledov: 1938; Prenosov: 294
.pdf Celotno besedilo (865,30 KB)

Iskanje izvedeno v 0.08 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici