| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


41 - 50 / 182
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
41.
Algoritmi stiskanja sekvenc DNK
Matej Dobnik, 2017, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo na kratko opisali lastnosti in značilnosti zaporedij deoksiribonukleinske kisline (v nadaljevanju DNK) ter algoritmov stiskanja podatkov. Implementirali smo algoritem LZW in Huffmanov algoritem, ki sta prilagojena stiskanju zaporedij DNK, ter izboljšan algoritem DNABIT Compress, ki se ga enostavno razširja z novimi možnostmi. Vse algoritme smo med seboj primerjali glede na učinkovitost stiskanja.
Ključne besede: algoritmi, stiskanje podatkov, zaporedje DNK
Objavljeno: 26.10.2017; Ogledov: 579; Prenosov: 72
.pdf Celotno besedilo (2,39 MB)

42.
Algoritem za izračun napovedi trenutne moči sončne elektrarne s pomočjo nevronskih omrežij
Mihael Skornšek, Gorazd Štumberger, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci

Opis: Delo obravnava spremljanje in primerjavo obratovalnih lastnosti sončnih elektrarn. Vsa odstopanja v delovanju lahko spremljamo z dodatnimi meritvami na elektrarni, kot sta sončno obsevanje in temperatura celice. Na podlagi polletnih meritev parametrov delovanja je s pomočjo umetnega nevronskega omrežja v programskem paketu Matlab pripravljen algoritem za izračun napovedane moči sončne elektrarne v danem trenutku, s katerim lahko ovrednotimo pravilno delovanje le-te. Omenjeni algoritem predstavlja nadgradnjo sistema za spremljanje obratovanja sončne elektrarne. Večja razlika med izmerjenimi in z algoritmom določenimi trenutnimi izhodnimi močmi sončne elektrarne kaže na neustrezno delovanje posameznih elementov sončne elektrarne in potrebo po podrobnejšem preverjanju.
Ključne besede: algoritmi, napovedovanje, trenutna moč, sončne elektrarne, nevronsko omrežje
Objavljeno: 10.10.2017; Ogledov: 575; Prenosov: 57
.pdf Celotno besedilo (704,58 KB)

43.
Zaznavanje trkov na daljnovodih z optičnim interferometrom
Jan Mikolič, 2017, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi skušamo ugotoviti, v kolikšni meri je možno zaznavati in klasificirati trke na jeklenicah daljnovodov z optičnim interferometrom. Na začetku predstavimo osnovne pojme interferometrije in opišemo uporabljen optični interferometer. V jedru diplomske naloge natančneje opišemo eksperimentalni protokol in obdelavo signalov. Nadaljujemo z implementacijo algoritmov za segmentacijo in klasifikacijo zajetih signalov ter predstavimo dobljene rezultate. Segmentacijo izvedemo v domeni števila prehodov signala skozi ničlo, za klasifikacijo pa uporabimo večplastno nevronsko mrežo z algoritmom vzvratnega učenja. Rezultati študije nakazujejo, da sta implementirani segmentacija in klasifikacija uspešni v 77 % izvedenih trkov različnih predmetov.
Ključne besede: interferometrija, obdelava signalov, klasifikacija, detekcija trkov, računalniški algoritmi
Objavljeno: 09.10.2017; Ogledov: 1037; Prenosov: 168
.pdf Celotno besedilo (14,72 MB)

44.
Primerjava metod terminskega planiranja proizvodnje
Samo Lorenčič, 2017, diplomsko delo

Opis: Terminiranje v proizvodnji je postopek časovnega planiranja del in virov, s ciljem optimizacije procesa proizvodnje. Namen terminiranja je zmanjšanje časa izdelave, s čimer se poveča učinkovitost proizvodnje ob zmanjšanju celotnih stroškov. Na izbiro je veliko metod terminskega planiranja, ki se med seboj lahko zelo razlikujejo, zato je vselej prisotna dilema pri izbiri najprimernejše metode za dan proces. Namen diplomske naloge je najprej predstaviti proces terminiranja na splošno, k čemur je vključen tudi ekonomski vidik. Nato pa se naloga posveča opisu pogosto uporabljenih tradicionalnih metod (poudarek na prednostnih pravilih), ter njihovi alternativi - genetskim algoritmom. Razlike med metodama so, s pomočjo primerov, opisane v zaključnem komentarju. Z implementacijo ustreznega genetskega algoritma, se lahko v določenih kompleksnih primerih skrajša terminski plan, kar pripelje do korenitega zmanjšanja proizvodnih stroškov.
Ključne besede: Terminsko planiranje proizvodnje, operativni management proizvodnje, upravljanje proizvodnje, prednostna pravila, genetski algoritmi
Objavljeno: 04.10.2017; Ogledov: 815; Prenosov: 125
.pdf Celotno besedilo (1,09 MB)

45.
Optimizacija ravninskih paličnih konstrukcij z uporabo genetskih algoritmov
Rok Tumpej, 2017, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je predstavljen razvoj programa, ki omogoča preračun statično obremenjenih ravninskih paličnih konstrukcij in konstrukcij sestavljenih iz linijskih nosilcev. Predstavljena je metoda končnih elementov in uporaba le te v računalniškem programiranju. Pravilnost delovanja razvitega programa je potrjena z analitičnimi izračuni in s primerjavo s programskim orodjem Abaqus. Delo zajema tudi optimizacijo oblike paličnih konstrukcij z uporabo genetskih algoritmov in optimizacije z rojem delcev. Rezultati optimizacije so prikazani na različnih primerih.
Ključne besede: metoda končnih elementov, palične konstrukcije, linijski nosilci, optimizacija oblike, genetski algoritmi, optimizacija z rojem delcev, programiranje, Python
Objavljeno: 28.09.2017; Ogledov: 2293; Prenosov: 152
.pdf Celotno besedilo (3,66 MB)

46.
Algoritmi računske inteligence za razvoj umetnega športnega trenerja
Iztok Fister, 2017, doktorska disertacija

Opis: Algoritmi računske inteligence so metode, ki delujejo po vzorih iz narave in poskušajo reševati težke probleme s posnemanjem principov naravnih sistemov. Med te metode v grobem štejemo: nevronske mreže, evolucijske algoritme, algoritme inteligence rojev, umetne imunske sisteme, sisteme na osnovi mehke logike in verjetnostne metode. Skozi zgodovino so se ti algoritmi uspešno uporabljali za reševanje problemov na skoraj vseh področjih človekovega udejstvovanja, vendar do nedavnega njihove prisotnosti ni bilo zaznati na področju športa. Doktorska disertacija tako odpira novo raziskovalno področje, kjer algoritme računske inteligence uporabimo za razvoj umetnega športnega trenerja. Umetni športni trener je sistem, ki omogoča vključevanje algoritmov računske inteligence za podporo različnih faz šport\-nega treninga. V prvem delu doktorske disertacije naredimo pregled obstoječih algoritmov računske inteligence, se dotaknemo osnov športnega treninga in orišemo koncept umetnega športnega trenerja. V eksperimentalnem delu doktorske disertacije predstavljamo praktična primera uporabe umetnega šport\-nega trenerja. Prvi primer prikazuje načrtovanje športnih treningov za različne časovne cikle, medtem ko drugi vključuje uporabo algoritma rojne inteligence za odkrivanje navad športnikov. Pridobljeni rezultati dokazujejo učinkovitost umetnega trenerja ter vzpodbujajo njegov nadaljnji razvoj.
Ključne besede: algoritmi računske inteligence, inteligenca rojev, načrtovanje športnih treningov, podatkovno rudarjenje, umetni športni trener
Objavljeno: 11.09.2017; Ogledov: 1336; Prenosov: 336
.pdf Celotno besedilo (19,75 MB)

47.
Delaunayeva triangulacija s prebirnim krogom
Gal Meznarič, 2017, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi predstavimo problem Delaunayeve triangulacije na ravninski množici točk in njene pomembnejše lastnosti. Naredimo splošen pregled obstoječih metod izgradnje Delaunayeve triangulacije, več pozornosti pa namenimo metodi Delaunayeve triangulacije s prebirno premico, ki služi kot osnova algoritmu s prebirnim krogom. Glavni del diplomske naloge obsega podrobnejšo predstavitev vseh faz algoritma Delaunayeve triangulacije s prebirnim krogom, implementacijo tega algoritma in primerjavo hitrosti izvajanja z Žalikovim algoritmom s prebirno premico. Ugotovimo, da se poenostavljena verzija algoritma s prebirnim krogom obnese bolje od izvirne, a ne prehiti Žalikovega algoritma s prebirno premico.
Ključne besede: Delaunayeva triangulacija, algoritmi, računalniška geometrija
Objavljeno: 12.07.2017; Ogledov: 1180; Prenosov: 187
.pdf Celotno besedilo (2,75 MB)

48.
Uporaba genetskih algoritmov pri napovedovanju pretovora v Luki Koper, d.d.
Karmen Balantič, 2017, magistrsko delo/naloga

Opis: Za učinkovito planiranje in sprejemanje pravih odločitev morajo danes podjetja znati predvideti stanje v prihodnosti, zato so metode za napovedovanje nepogrešljive, hkrati pa hitro se spreminjajoče politično in gospodarsko okolje vpliva na to, da osnovne metode za napovedovanje niso več dovolj. Zato smo v magistrskem delu poskušali preučiti genetske algoritme in njihovo uporabnost pri napovedovanju pretovora v Luki Koper, d. d. Izdelali smo dva avtoregresijska integrirana modela drsečih sredin s pojasnjevalnimi spremenljivkami (modela ARIMAX) za napovedovanje pretovora kontejnerjev in napovedovanje razsutega tovora. Pojasnjevalne spremenljivke so nam predstavljali različni makroekonomski kazalniki (bruto domači proizvod, uvoz/izvoz, stopnja brezposelnosti ter pariteta kupnih moči), ki vplivajo na pretovor v Luki Koper. Uporabnost genetskih algoritmov smo v modelu preizkusili dvakrat, prvič za izbiro primernih makroekonomskih kazalnikov kot vhodov ARIMAX modela, kjer smo genetske algoritme združili z regresijo delnih najmanjših kavdratov, ter drugič za izbiro najprimernejšega ARIMAX modela. Dobljena modela sta ustrezala vsem pogojem za stabilnost in ustreznost modela ter dokaj dobro zajela dinamiko časovnih vrst, zaradi česar lahko primernost uporabne genetskih algoritmom pri napovedovanju pretovora potrdimo.
Ključne besede: genetski algoritmi, model ARIMAX, regresija delnih najmanjših kvadratov, napovedovanje pretovora, makroekonomski kazalniki
Objavljeno: 05.06.2017; Ogledov: 697; Prenosov: 100
.pdf Celotno besedilo (4,22 MB)

49.
Konstrukcija vgnezdenih izbočenih lupin
Luka Markuš, 2017, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu preučimo različne algoritme za konstrukcijo izbočenih lupin. Najprej opravimo pregled algoritmov za konstrukcijo izbočenih lupin, nato pa se osredotočimo na algoritme za konstrukcijo vgnezdenih izbočenih lupin. V praktičnem delu smo za primerjavo implementirali tri različne algoritme, med njimi tudi optimalni algoritem za iskanje vgnezdenih izbočenih lupin.
Ključne besede: izbočene lupine, računalniška geometrija, algoritmi
Objavljeno: 26.05.2017; Ogledov: 763; Prenosov: 62
.pdf Celotno besedilo (3,05 MB)

50.
Optimizacija razmestitve kaliber na valjih in pripadajočih dovodnih skrinj za valjanje okroglih jeklenih profilov z uporabo genetskega algoritma
Anemari Gračnar, 2016, magistrsko delo

Opis: Optimizacija je v današnjem konkurenčnem in hitro odzivnem okolju bistvena za doseganje najboljših rezultatov in uspešno poslovanje. V podjetju Štore Steel d.o.o. nenehno stremijo k izboljšavam in povečanju produktivnosti posameznih proizvodnih obratov. V tem magistrskem delu se optimizacija nanaša na valjarno, in sicer na proces valjanja okroglih profilov jeklenih palic. Pri valjanju za preoblikovanje obdelovanca uporabljamo valjarska ogrodja, v katera so vstavljeni valji. Valji imajo po svojem obodu postružene oblike-kalibre, s katerimi z natančnim vodenjem valjanca neposredno v kalibro dajemo valjancu novo obliko in dimenzijo prereza. Vodenje se izvaja s skrinjami, ki so montirane na ogrodjih, pred in za valjem. Pri prehodu valjanja iz ene dimenzije na drugo se v sistemu pojavi prilagoditev posameznih valjev, tako da bomo z novo postavitvijo dosegli želeno dimenzijo. Ob tem se pojavi tudi prestavitev skrinj, tako da vodijo valjanec v zahtevano kalibro. Z analizo valjanja, opreme, s katero ga izvajamo, in planov, ki ji v proizvodnem procesu upoštevamo, smo iskali optimizacijo razmestitve kaliber na valjih ob montaži več skrinj na ogrodje. S tem smo želeli zmanjšati število menjav skrinj in zastoje, ki jih menjava povzroči. Z analizo valjev, kaliber in pripadajočih skrinj smo ugotovili glavne pogoje za optimizacijo. Za iskanje rešitve smo uporabili genetski algoritem. Cilj magistrskega dela je bil zmanjšati število menjav za 20 %, s predstavljeno optimizacijo pa se je število menjav zmanjšalo za 36,3 %. S tem je zastavljeni cilj dosežen. 
Ključne besede: valjanje, optimizacija, razmestitev kaliber, genetski algoritmi
Objavljeno: 21.10.2016; Ogledov: 1073; Prenosov: 128
.pdf Celotno besedilo (4,04 MB)

Iskanje izvedeno v 0.33 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici