| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


91 - 100 / 182
Na začetekNa prejšnjo stran6789101112131415Na naslednjo stranNa konec
91.
OPTIMIZACIJA PARAMETROV SIMULIRANEGA SOCIALNO-EKONOMSKEGA SISTEMA Z GENETSKIM ALGORITMOM
Aljaž Borko, 2014, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je predstavljen genetski algoritem in njegova implementacija za optimiziranje parametrov v simuliranem socialno-ekonomskem sistemu, v katerem nastopajo entitete, kot so agenti, drevesa, hrana itd. Vsak tip entitete ima svoje lastnosti in omejitve. Delovanje sistema je predpisano z implicitnimi pravili, ki določajo medsebojne vplive entitet. Parametri, ki jih optimiziramo, vplivajo na obnašanje agentov, ki so glavni skrbniki sistema. S tem želimo vzpostaviti stabilen sistem, ki bi preživel čim dlje. V diplomskem delu pokažemo, da lahko ta cilj dosežemo s pomočjo genetskega algoritma, ki poišče optimalne vrednosti omenjenih parametrov.
Ključne besede: Genetski algoritem, evolucijski algoritmi, simulacija, optimizacija parametrov
Objavljeno: 19.11.2014; Ogledov: 967; Prenosov: 62
.pdf Celotno besedilo (1,66 MB)

92.
Integrirani pretvornik za napajanje pogona in baterij električnega vozila v režimu napajanja pogona
Primož Fišer, 2014, magistrsko delo

Opis: Sodobni čas si človek težko predstavlja brez osebne mobilnosti in avtomobilov. Primarni energetski vir za pogon vozil še vedno ostajajo fosilna goriva, čeprav se v zadnjem času vse bolj vpeljujejo alternativna pogonska sredstva. Alternativo konvencionalnim vozilom z motorjem z notranjim izgorevanjem predstavljajo električna vozila, ki zaradi izboljšav v tehnologiji pogonskih sklopov in hranilnikov energije, postajajo vse bolj konkurenčna in splošno razširjena. Kljub dejstvu, da so električna vozila že komercialno dostopna na trgu, potekajo raziskave v smeri boljšega izkoristka in splošne optimizacije. V delu je predstavljen eden izmed podproblemov optimizacije, to je združitev dveh tradicionalno ločenih samostojnih sklopov, in sicer pretvornika za pogon motorja, ter pretvornika za napajanje baterij v integrirani pretvornik. Na ta način je mogoče prihraniti nekaj elementov, ter tako znižati ceno in težo vozila. To je mogoče zaradi dejstva, da vožnja in polnjenje baterij nikoli ne potekata hkrati. Integrirani pretvornik lahko deluje v dveh režimih delovanja. V prvem režimu je uporabljen za napajanje baterij, v drugem za napajanje pogonskega asinhronskega motorja. V tem magistrskem delu je podrobno opisan režim s katerim napajamo pogonski motor. Uporabljeno je vektorsko vodenje motorja z uporabo teorije orientacije polja (FOC). Predstavljene so nezvezne modulacijske tehnike vektorske modulacije (DPWM), ki omogočajo zmanjšanje stikalnih izgub. Prikazano je tudi delovanje v območju nadmodulacije, s katero se lahko razširi napetostno območje pretvornika. Algoritem vodenja motorja je implementiran na digitalnem signalnem krmilniku, pri čemer je uporabljen pristop programiranja z avtomatskim generiranjem kode.
Ključne besede: integrirani pretvornik, asinhronski motor, vektorsko vodenje, modulacijski algoritmi, zmanjševanje stikalnih izgub, nadmodulacija, električna vozila, digitalni signalni krmilnik, avtomatsko generiranje kode
Objavljeno: 03.11.2014; Ogledov: 1260; Prenosov: 167
.pdf Celotno besedilo (4,86 MB)

93.
ANALIZA KALJENIH MATERIALOV S POMOČJO FRAKTALNE GEOMETRIJE
Matej Babič, 2014, doktorska disertacija

Opis: V disertaciji proučujemo inteligentne sisteme in iskanje znanja, račcunalniške paradigme, ki so uporabni in koristni pri toplotni obdelavi materiala. Za razpoznavanje kompleksnosti različcno toplotno obdelanih vzorcev smo uporabili metodo fraktalne geometrije. Oblikovali smo inteligentni sistem s pomočjo katerega bomo napovedali topografske lastnosti materiala po toplotni obdelavi. Razvili smo nov algoritem 3D grafov vidljivosti. S pomočjo topološke lastnosti povezanost 3D grafov vidljivosti smo zgradili inteligentni sistem, s katerim bomo napovedali topografske lastnosti vzorcev po toplotni obdelavi. Fraktalno geometrijo lahko uporabimo za analiziranje kompleksnih struktur, ki se pojavljajo pri toplotni obdelavi materialov. Tako lahko s pomočcjo fraktalne geometrije pokažzemo prednosti laserske tehnike toplotne obdelave pred induktivnim in klasičcnim v kalilni peči. Fraktalna geometrija je nov pristop, ki temelji na karakterizaciji nepravilnih mikrostruktur in sluˇzi kot ocenjevalno orodje za določcitev strukturnih lastnosti in jo bomo uporabili pri analizi različno toplotno obdelanih materialih. Sama definicija pravi, da fraktalna geometrija temelji na ideji invariantnosti povečcave, kar pomeni, da je opazovana slika enaka ne glede na to, pod kakšno povečavo jo gledamo. Potrebno je poudariti, da fraktalna dimenzija v celoti ne karakterizira geometrije, ampak je le pokazatelj nepravilnosti objekta. Fraktalno geometrijo smo uporabili za določcitev topografskih lastnosti kaljenih materialov. Uvedli smo novo metodo za račcunanje fraktalne dimenzije 3D objektom. Z razvojem laserske tehnike na področcju toplotne obdelave materialov se je povečcala potreba po razvoju nove metode, s katero bi ugotovili (določili) večjo odpornost na obrabo, manjše trenje in večjo toplotno obstojnost materiala. Tako bomo z gradnjo inteligentnih sistemov povečali produktivnost na področju toplotne obdelave materialov. S pomočjo inteligentnega sistema bomo pokazali, katera tehnika in tehnologija toplotne obdelave je boljša. V disertaciji bomo predstavili štiri nove sestavljene hibridne metode strojnega učenja. Ti novi sestavljeni hibridni sistemi so: · sestavljeni hibrid genetski algoritmi - multipla regresija - nevronska mreža - multipla regresija. Poimenovali smo ga hibrid zanka. · sestavljeni hibrid genetski algoritmi - nevronska mreža - multipla regresija - nevronska mreža. Poimenovali smo ga optimalni hibrid zanka. · sestavljeni hibrid genetski algoritmi - nevronska mreža - multipla regresija - nevronska mreža - multipla regresija. Poimenovali smo ga ciklični hibrid. · sestavljeni hibrid genetski algoritmi - multipla regresija - nevronska mreža - multipla regresija - nevronska mreža. Poimenovali smo ga optimalni ciklični hibrid. Pri sestavljenih hibridih smo dosegli malce slabše rezultate od pričakovanih, zaradi pomanjkljivosti posameznih osnovnih metod. Metoda multipla regresija je najslabˇsa metoda in vpliva negativno na sestavljen hibrid. Novi omenjeni sestavljeni hibridi pa dajo boljše rezultate kot že znani sestavljeni hibridni sistemi. Želeli smo še izboljšati rezultate novih hibridov, zato smo zgradili kombinirane (sestavljene) nove hibridne sisteme, ki smo jih poimenovali hiper hibridi. Na koncu disertacije so podani še komentarji in ideja o dveh novih hibridih, ki smo jih poimenovali spiralni hibrid in optimalni spiralni hibrid. Ti metodi sta uporabni pri večjem številu osnovnih metod inteligentnih sistemov. Predlagamo še šest kombiniranih metod novih predstavljenih hibridov v hiper hibride.
Ključne besede: inteligentni sistemi, algoritmi, hibridni sistemi, strojno učenje, fraktalna geometrija, teorija grafov, topografija materiala po toplotni obdelavi
Objavljeno: 24.09.2014; Ogledov: 1416; Prenosov: 137
.pdf Celotno besedilo (17,97 MB)

94.
OCENJEVANJE FRAKTALNOSTI PROSTORSKOVPETIH KOMPLEKSNIH MREŽ
David Jesenko, 2014, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu opišemo dve zelo zanimivi področji računalništva, kompleksne mreže in fraktale. S kompleksnimi mrežami lahko na preprost in enostaven način predstavimo sestavljene in težko opisljive strukture. Vozlišča v našem primeru predstavljajo objekte v prostoru, povezave med njimi pa interakcije. Zato govorimo o prostorskovpetih mrežah. Drugi del magistrskega dela predstavljajo fraktali, ki s svojo lastnostjo samopodobnosti vzbujajo veliko pozornosti v svetu računalništva. Dejanske fraktale je težko opisati in prepoznati, eden od načinov pa je s pomočjo fraktalne dimenzije. S fraktalno dimenzijo lahko opišemo kakršnekoli fraktale, dimenzija pa je značilno manjša od prostora, v katerega so vpeti. V tem magistrskem delu predstavimo postopek ocenjevanja fraktalnosti mrež. Razvita metoda temelji na štetju zasedenih škatelj. Z rezultati pokažemo njeno učinkovitost pri razpoznavi fraktalnih struktur, skritih v prostorskovpetih mrežah.
Ključne besede: kompleksni sistemi, kompleksne mreže, fraktali, fraktalna dimenzija, ocenjevanje fraktalnosti, algoritmi
Objavljeno: 22.08.2014; Ogledov: 1301; Prenosov: 126
.pdf Celotno besedilo (7,62 MB)

95.
APROKSIMACIJSKI ALGORITEM GRADNJE SREDNJE OSI ENOSTAVNIH MNOGOKOTNIKOV, TEMELJEČ NA OMEJENI DELAUNAYEVI TRIANGULACIJI
Gregor Smogavec, 2014, doktorska disertacija

Opis: V doktorski disertaciji uvedemo nov postopek gradnje aproksimativne srednje osi, ki je učinkovitejši od obstoječih metod. Naprej opredelimo problem, področja upo-rabe in podamo hipotezi. V nadaljevanju na kratko razložimo Voronoijev diagram in opozorimo na povezavo med njim in Delaunayjevo triangulacijo, ki jo razširimo še z opisom omejene Delaunayjeve triangulacije. Zatem se osredotočimo na algoritme gradnje srednje osi, ki jih delimo na eksaktne in aproksimacijske. Sledijo definicije in pregled dosedanjih rešitev. V jedru doktorske disertacije opišemo nov algoritem za konstrukcijo aproksimacije srednje osi mnogokotnika. V tem poglavju opišemo naš algoritem za triangulacijo enostavnega mnogokotnika, uporabljeno hevristiko in korak generiranja srednje osi iz središč dobljenih trikotnikov. Sledi analiza algoritma, kjer izpeljemo prostorsko in časovno zahtevnost, in primerjava našega algoritma z obstoje-čimi metodami. Razvijemo tudi novo metriko za oceno kakovosti aproksimacije. Dok-torsko disertacijo zaključimo s pregledom opravljenega dela in opozorimo na izvirne znanstvene prispevke.
Ključne besede: računalniška geometrija, algoritmi, skeleton, srednja os, omejena Delaunayjeva trian-gulacija, Steinerjeve točke
Objavljeno: 19.08.2014; Ogledov: 1121; Prenosov: 110
.pdf Celotno besedilo (5,02 MB)

96.
Upodabljanje velikih količin letalskih podatkov LiDAR
Marko Kuder, 2014, doktorska disertacija

Opis: V tem delu opisujemo novejše metode upodabljanja letalskih podatkov LiDAR. Predstavimo tehnike, ki se navadno uporabljajo za izris teh podatkov v obstoječih programskih orodjih, ter njihove prednosti in pomanjkljivosti. Novejša alternativa, točkovno upodabljanje z orientiranimi krogi, odpravlja slabosti teh metod in celotne podatke primerno predstavi na različnih ravneh podrobnosti. Algoritme točkovnega upodabljanja v disertaciji podrobno predstavimo, pri čemer izpostavimo glavno pomanjkljivost -- strojno zahtevnost. V nadaljevanju zato opišemo postopek, ki točkovnemu upodabljanju z orientiranimi krogi doda možnost hibridnega izrisa s selektivno pretvorbo v trikotniške mreže, z uporabo katerih lahko pohitrimo delovanje. Postopek predobdelave opredeli dele podatkov, kjer upodabljanje s trikotniškimi mrežami nima običajnih pomanjkljivosti, zato jih je tam mogoče uporabiti kot hitrejšo alternativo točkovnemu upodabljanju ob enakovredni kakovosti. Predstavimo tudi izdelavo tekstur, ob uporabi katerih je mogoče trikotniške mreže poenostaviti brez opaznejše izgube kakovosti in tako dodatno povečati hitrost izrisa. Prostorske zahtevnosti podatkov zaradi dodatka te funkcionalnosti ne povečamo bistveno, saj lahko teksture in trikotniške mreže ustvarimo na zahtevo med običajnim upodabljanjem.
Ključne besede: računalništvo, algoritmi, LiDAR, upodabljanje terena, točkovno upodabljanje, hibridno upodabljanje, zaznavanje površij, izris v teksturo
Objavljeno: 15.07.2014; Ogledov: 1437; Prenosov: 138
.pdf Celotno besedilo (33,24 MB)

97.
Vpliv podobnosti na uspešnost klasifikacije evolucijskih odločitvenih dreves
Leon Bošnjak, 2014, magistrsko delo

Opis: Magistrska naloga obravnava proces gradnje klasifikacijskih odločitvenih dreves z genetskimi algoritmi, v sklopu katerega se osredotoča na ocenjevanje uspešnosti zgrajenih dreves ter hitrosti oziroma učinkovitosti algoritma. Standardni način evolucijske gradnje odločitvenih dreves predvideva uporabo naključne selekcije dveh primerkov za križanje dreves, kar lahko povzroči prehitro konvergenco k lokalno optimalni rešitvi. Z namenom ohranjanja raznolikosti populacije tekom evolucije je bilo implementiranih pet pristopov vrednotenja podobnosti med drevesi, ki so bili uporabljeni v okviru selekcije primerkov za križanje. Pristopi križanja med seboj različnih in podobnih dreves so bili primerjani s standardnim načinom brez upoštevanja podobnosti na enaindvajsetih različnih podatkovnih množicah z namenom ugotavljanja vpliva podobnosti na uspešnost in učinkovitost algoritma.
Ključne besede: odločitvena drevesa, genetski algoritmi, klasifikacija, podobnost
Objavljeno: 26.06.2014; Ogledov: 1321; Prenosov: 195
.pdf Celotno besedilo (3,33 MB)

98.
ALGORITEM STISKANJA DOMENSKIH ZAPOREDIJ SLIK S PROJEKCIJO V PROSTOR OSNOVNIH KOMPONENT
Simon Gangl, 2014, doktorska disertacija

Opis: V doktorski disertaciji obravnavamo algoritem stiskanja domenskih zaporedij slik. Pojem domenskega zaporedja slik pri tem predstavlja opis za vsebinsko povezana, urejena zaporedja slik, ki opisujejo bodisi časovni bodisi prostorski potek spremembe poljubne domene. Teoretični opis v praksi združuje dve, za naš algoritem, sorodni nalogi: stiskanje časovnih zaporedij slik, torej videov, ter stiskanje prostorskih zaporedij slik, na primer naborov medicinskih slik, zajetih s tehnologijo CT ali MRI. V disertaciji opišemo strukturo in delovanje algoritma, ki omenjeni problem rešuje s projekcijo v prostor osnovnih komponent. Najprej predstavimo matematično ozadje, ki je osnova za, v statistiki pogosto uporabljeno, metodo analize osnovnih komponent. Prav ta je izhodišče za izračun projekcijskih prostorov, v katerih je možno predstaviti slike dane domene, pri čemer ni pomembno, za kakšno vrsto zaporedja slik gre. Da bi razširili neodvisnost od domene, ki jo zagotavlja izhodiščna matematična metoda, na nivo algoritma stiskanja, je prvi pomemben korak izbira podzaporedja slik, ki so osnova za izračun projekcijskih prostorov. Za to nalogo uporabimo dvokriterijski algoritem, ki izbira slike - imenujemo jih bazne slike - glede na medsebojno odstopanje in oddaljenost v vhodnem zaporedju. Iz izbranega zaporedja baznih slik določimo zaporedje projekcijskih prostorov glede na v disertaciji uveden koncept, po katerem sledeče si projekcijske prostore določamo na osnovi množic baznih slik, ki imajo vsaj en skupni element. Kot analogijo konceptu drsečega okna tak pristop opišemo kot ''drseč lasten prostor''. Vzporedno uvedemo način izračuna projekcijskih prostorov, ki omogoča kasnejšo rekonstrukcijo vhodnih podatkov z bistveno manjšim računskim bremenom. To dosežemo z vključitvijo vmesnih računskih rezultatov v stisnjeno predstavitev podatkov, pri čemer je vpliv na stopnjo stiskanja zanemarljiv. V eksperimentalni analizi podamo primerjavo med razvitim algoritmom, do sedaj najpogosteje uporabljeno metodo s projekcijo v prostor osnovnih komponent, in standardom H.264. Tako dokažemo, da algoritem po vizualni kakovosti ne presega le prejšnje metode, ampak se v njej, kakor tudi v stopnji stiskanja, lahko primerja celo s H.264. Rezultate eksperimentov nadalje potrdimo v teoretični analizi, kjer formalno dokažemo prednosti razvitega algoritma in ocenimo tudi vpliv kontrolnih parametrov metode na učinkovitost stiskanja.
Ključne besede: algoritmi, izgubno stiskanje, stiskanje zaporedij slik, stiskanje videoposnetkov, slike DICOM, PCA, analiza osnovnih komponent, lasten prostor, projekcija v lasten prostor, lasten vektor
Objavljeno: 23.05.2014; Ogledov: 1569; Prenosov: 144
.pdf Celotno besedilo (15,39 MB)

99.
GRUČENJE PODATKOV LiDAR
Boštjan Založnik, 2014, diplomsko delo

Opis: Cilje diplomske naloge je raziskati možnosti uporabe algoritmov gručenja za obdelavo podatkov LiDAR. Prvi del diplomske naloge predstavlja podatke LiDAR in algoritme gručenja. S senzorji LiDAR, pritrjenimi na letala ali helikopterje, je omogočeno hitro in natančno modeliranje površja. Metode gručenje predstavljajo enega izmed pristopov za detekcijo objektov na površju. Gručenje je vrsta nenadzorovane klasifikacije podatkov. Za učinkovito implementacijo algoritmov gručenja so potrebne posebne podatkovne strukture. Pri diplomski nalogi uporabljamo drevesa KD. V drugem delu diplomske naloge predstavimo aplikacijo. Pripravi podatkov s predobdelavo sledi uporaba algoritma DBSCAN za iskanje zgradb in cest. Za iskanje dreves smo uporabili algoritem k-means. V zaključku podamo rezultate in uporabljene parametre.
Ključne besede: algoritmi gručenja, k-means, DBSCAN, iskanje zgradb, iskanje cest, iskanje drevesnih krošenj, podatki LiDAR
Objavljeno: 20.05.2014; Ogledov: 1180; Prenosov: 138
.pdf Celotno besedilo (5,21 MB)

100.
Večkriterijsko optimiranje strege pri montaži z evolucijskim pristopom
Primož Gerčar, 2014, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo obravnava večkriterijsko optimizacijo strege v prilagodljivem montažnem sistemu z evolucijskim pristopom. Prvi del magistrskega dela vsebuje splošen pregled inteligentnih proizvodnih sistemov, naprednih montažnih sistemov, strege v prilagodljivih montažnih sistemih ter pregled nekaterih pomembnih sodobnih evolucijskih algoritmov. Sledijo opisi večkriterijske optimizacije in različni pristopi za njeno izvedbo. Drugi del naloge zajema praktičen primer optimiranja strege, zasnovo in izdelavo lastnega sistema za večkriterijsko optimiranje razmestitve in strege ter ovrednotenje dobljenih rezultatov v obliki preglednic in diagramov. Optimizacija montažnega procesa je bila izvedena z lastnim sistemom s poljubno določenim tlorisom montažne hale, poljubno umestitvijo montažnih strojev v prostor ter določitvijo karakteristik montažnih strojev in izdelkov za montažo. Sledila je optimizacija po stroškovnem kriteriju z izborom strojev, razvrstitvijo izdelkov med stroje ter optimizacijo strege. Med izvajanjem montažnega procesa po stroškovnem optimizacijskem kriteriju se je zaradi potrebe po pohitritvi procesa izvršil prehod na nov montažni scenarij po časovnem optimizacijskem kriteriju. Dosežena je bila pohitritev montažnega procesa z nekaj višjimi obdelovalnimi stroški in sposobnost prilagajanja optimizacijskega sistema različnim zahtevam. Raziskava je pokazala, da je v nalogi razvit sistem praktično uporaben in sicer za optimizacijo v prilagodljivih proizvodnih sistemih kot so montažni sistemi, obdelovalni sistemi, skladiščni sistemi ali sistemi s serijsko proizvodnjo. Uporabimo ga lahko tudi pri snovanju novega prilagodljivega proizvodnega sistema ali pri razporejanju novih strojev v obdelovalni proces.
Ključne besede: prilagodljivi obdelovalni sistemi, prilagodljivi montažni sistemi, optimiranje strege, razmeščanje naprav, večkriterijska optimizacija, evolucijsko računanje, genetski algoritmi
Objavljeno: 13.05.2014; Ogledov: 1508; Prenosov: 110
.pdf Celotno besedilo (7,08 MB)

Iskanje izvedeno v 0.31 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici