| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
REALNOČASOVNA METODA SLEDENJA OBRAZA V DIGITALNEM ZAPOREDJU SLIK NA PODLAGI INFORMACIJ O BARVI KOŽE IN PRIMERJAVA Z METODO VIOLA-JONES
Mitja Frangež, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo se ukvarjali z realnočasovno metodo sledenja obraza v digitalnem zaporedju slik na podlagi barve kože. Predstavili smo obstoječe metode za lokaliziranje obrazov. Izdelali in preizkusili smo metodo, ki v realnem času poišče obrazno regijo in ji sledi skozi zaporedje slik. V metodi najprej podvzorčimo slike, s čimer zmanjšamo časovno zahtevnost metode, sledi iskanje področja, kjer je prišlo do spremembe na slikah iz zaporedja. Zatem poiščemo potencialne obrazne regije, jih dodatno obdelamo, označimo in prikažemo. Delovanje metode smo preverili z 20 testnimi skupinami slik, ki smo jih zajeli med eksperimentom. Natančnost zaznavanja smo primerjali z metodo Viola-Jones. Eksperimentalni rezultati so pokazali, da je naš algoritem glede na metrike, ki smo jih uporabili, uspešen. Naša metoda je za obdelavo ene slike potrebovala v povprečju 37,72 ms, medtem ko je za obdelavo ene slike metoda Viola-Jones potrebovala 79,81 ms. Dobljeni rezultati so se pokazali kot zelo obetavni. Z izboljšavami bi lahko bila naša metoda uporabna tudi v realnih situacijah.
Ključne besede: digitalna obdelava slik, zaporedje slik, zaznava obrazov, sledenje obrazu, barva kože, algoritem Viola-Jones
Objavljeno v DKUM: 07.04.2016; Ogledov: 1698; Prenosov: 140
.pdf Celotno besedilo (3,27 MB)

2.
IZDVAJANJE POZICIJE OČESNEGA ZRKLA S POMOČJO SPLETNE KAMERE
Gregor Spagnolo, 2011, diplomsko delo/naloga

Opis: Diplomsko delo opisuje dva postopeka za zaznavanje pozicije očesnega zrkla na digitalnih slikah in obširno analizo rezultatov. Najprej je predstavljen postopek za zaznavanje obraza in oči, nato pa sta podrobneje opisana algoritma Houghove transformacije in radialne simetrije. Večji poudarek je na radialni simetriji, saj smo algoritem implementirali sami s pomočjo odprtokodne knjižnice Emgu.CV in okolja .NET. Zaradi natančnejše analize smo oba postopka ovrednotili na dveh različnih zbirkah slik. Prva vsebuje slike z nizko ločljivostjo 384 x 286 pikslov, ki so po kvaliteti podobne slikam s povprečne spletne kamere, druga pa vsebuje slike z višjo ločljivostjo 512 x 768 pikslov. Rezultati kažejo, da sta oba predstavljena postopka primerna za izdvajanje pozicije zrkla v realnem času, pri čemer je povprečna napaka zaznave približno 5 % razdalje med zunanjima kotičkoma očes.
Ključne besede: Računalniški vid, detektor obraza, detektor oči, algoritem radialne simetrije, Houghova transformacija, kaskada Viola-Jones, odstranjevanje odseva, Emgu.CV
Objavljeno v DKUM: 27.09.2011; Ogledov: 2394; Prenosov: 206
.pdf Celotno besedilo (1,99 MB)

Iskanje izvedeno v 0.06 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici