1. Analiza algoritmov stiskanja na primeru tekstovnih datotek v različnih jezikihKlemen Arzenšek, 2024, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo obravnava različne algoritme stiskanja tekstovnih datotek in analizira, ali jezik, v katerem je zapisana vhodna datoteka, vpliva na uspešnost stiskanja z izbranimi algoritmi. Preučeni in predstavljeni bodo izbrani algoritmi stiskanja, ugotovljene prednosti uporabe izbranih algoritmov stiskanja tekstovnih datotek, določene entropije analiziranih jezikov na ravni znakov, izvedeni praktični testi izbranih algoritmov stiskanja tekstovnih datotek s testnimi vzorci različnih jezikov, analizirano in ugotovljeno, ali jezik v izbranih testnih vzorcih vpliva na uspešnost posameznih algoritmov stiskanja tekstovnih datotek. Delo bo iskalo povezave med entropijo jezika in uspešnostjo stiskanja. Na koncu bo na primeru Huffmanovega algoritma, ki kodira posamezne znake, preverjeno, ali kodiranje daljših nizov izboljša učinkovitost kodiranja.
Ključne besede: naravni jezik, entropija jezika, algoritmi stiskanja, algoritem LZW, tekstovne datoteke
Objavljeno v DKUM: 23.12.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 6
 Celotno besedilo (2,04 MB) |
2. Razvoj metodologije za načrtovanje geotehničnih konstrukcij na podlagi verjetnosti porušitve in večnamenske optimizacijeRok Varga, 2024, doktorska disertacija Opis: Zemljine in kamnine na mestu, kjer so zgrajeni geotehnični objekti, predstavljajo inženirju negotov element, saj začetno napetostno stanje, predhodne obremenitve in razbremenitve ter prekonsolidacija zemljin niso znane. Prav tako se lastnosti zemljin spreminjajo v vertikalni in horizontalni smeri. Za upoštevanje raznih negotovosti pa se za načrtovanje konstrukcij uporabljajo verjetnostne analize. Za namene, da bi lahko upoštevali to negotovost, smo v doktorski disertaciji razvili celovit pristop za optimalno načrtovanje geotehničnih konstrukcij na podlagi verjetnosti porušitve in stroškov gradnje, z osredotočenostjo na večnamensko optimizacijo. Kadar načrtujemo konstrukcijo na podlagi verjetnosti porušitve, pravimo pristopu verjetnostna analiza ali angleško reliability based design (RBD). Naša razvita metodologija za optimizacijo uporablja genetski algoritem, ki je kodiran z realnimi števili.
V doktorski disertaciji smo analizirali številne metode, ki se uporabljajo pri načrtovanju geotehničnih konstrukcij na podlagi verjetnosti porušitve, pri čemer smo predstavili teoretična izhodišča in na primeru horizontalnega zdrsa točkovnega temelja pokazali njihovo kompleksnost.
Tako imenovana »razširjena RBD metoda« se je izkazala za inženirjem najbolj prijazno metodo, saj poda kakovostnejše informacije o zasnovi in o porušitvenih mehanizmih. V vseh treh aplikativnih primerih geotehničnih konstrukcij, to so težnostni podporni zid, geotermalni pilot in vpeta vitka oporna konstrukcija, smo pridobili detajlne podatke o kritičnih pogojih nosilnosti za porušitev, kar omogoča inženirjem, da preprečijo specifičen porušitveni mehanizem z dotično spremembo zasnove. V tem smislu smo postavili tudi glavno tezo doktorske disertacije, in sicer, da je možno razviti učinkovito metodologijo za načrtovanje geotehničnih konstrukcij na podlagi verjetnosti porušitve in z večnamensko optimizacijo.
Analize in primerjave z načrtovanjem geotehničnih konstrukcij v skladu z Evrokodom, ki upošteva delne količnike varnosti, pa so pokazale, da je razvita metodologija bolj občutljiva na vse spremenljivke in robne pogoje, kar omogoča celovitejšo obravnavo konstrukcij in privede do optimalnih zasnov danih konstrukcij.
Tako je bil z razvojem in preizkušanjem metodologije potrjen potencial le-te za praktično uporabo v inženirski praksi, kar bi lahko omogočalo dodatno analizo konstrukcij za večjo zanesljivost in bolj ekonomično gradnjo geotehničnih konstrukcij.
Ključne besede: Verjetnost porušitve, optimizacija, genetski algoritem, geotermalni piloti, geotehnične konstrukcije
Objavljeno v DKUM: 19.12.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 12
Celotno besedilo (5,60 MB) |
3. Implementacija hitre fouriereve transformacije v digitalnem vezjuMatic Kuhar, 2024, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo obravnava implementacijo Fouriereve transformacije v digitalnem vezju. Proučuje teoretične osnove Fouriereve transformacije in njeno praktično uporabo pri digitalni obdelavi signalov. Poseben poudarek je na praktičnem delu naloge, ki predstavlja programiranje oziroma kreiranje programa za algoritem FFT z opisnim programskim jezikom Verilog, ki je lahko implementiran v digitalno vezje. Naloga opisuje razvoj in optimizacijo algoritma FFT, vključno z evalvacijo zmogljivosti razvitega sistema v realnih aplikacijah.
Ključne besede: Implementacija FFT, algoritem FFT, digitalno vezje, DFT, Verilog
Objavljeno v DKUM: 22.10.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 3
Celotno besedilo (2,14 MB) |
4. |
5. Simulacija in vizualizacija ekosistema z uporabo genetskega algoritma in naključnega generiranja podatkovŽan Mišič, 2024, diplomsko delo Opis: V diplomski nalogi smo raziskali uporabo genetskega algoritma v kombinaciji z naključnim generiranjem podatkov v razvoju simulacijskega programa. V prvem delu so razloženi pojmi, kot so računska inteligenca, genetski algoritem, naključno generiranje podatkov in šum. V drugem delu so predstavljena orodja, uporabljena pri izdelavi programa. Na koncu, v tretjem delu, je razložena sama izdelava simulacijskega programa. Ustvarjen program lahko ustvari naključno generirano simulacijsko okolje na podlagi vnesenih parametrov, nastavljenih v glavnem meniju. V programu smo uspešno implementirali genetski algoritem in na koncu izpisali vse potrebne podatke za pregled simulacije.
Ključne besede: naključno generiranje podatkov, genetski algoritem, računska inteligenca, Godot
Objavljeno v DKUM: 19.09.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 7
Celotno besedilo (1,98 MB) |
6. Implementacija k-means gručenja z genetskim algoritmomAlen Šaruga, 2024, diplomsko delo Opis: K-means algoritem je eden najpopularnejših in najučinkovitejših algoritmov gručenja podatkov. Kljub temu algoritem predstavlja izziv, saj je občutljiv na začetno postavitev centroidov gruč. Zato lahko algoritem stremi k lokalnemu optimumu in ne h globalno optimalni rešitvi. Namen diplomskega dela je implementacija optimiziranega k-means algoritma, manj občutljivega na začetne centroide gruč, z uporabo genetskega algoritma. Delo se osredotoča na postopek gručenja in genetski algoritem. Implementacija je izvedena v programskem jeziku Python s knjižnico NiaPy. Na koncu so predstavljeni rezultati eksperimentov, kjer je izvedena primerjava standardnega in optimiziranega k-means algoritma na različnih podatkovnih množicah.
Ključne besede: gručenje, k-means, genetski algoritem, centroidi
Objavljeno v DKUM: 19.09.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 16
Celotno besedilo (1,34 MB) |
7. Vpliv optimizacijskega algoritma procesa komisioniranja na postavitev regalnega skladišča : magistrsko deloPija Soršak, 2024, magistrsko delo Opis: Skladišča so namenjena shranjevanju, upravljanju in distribuciji blaga. Komisioniranje je najdražji proces v skladišču, saj predstavlja 55 % operativnih stroškov. Z izbiro ustrezne komisionirne strategije in optimalno postavitvijo regalnega skladišča lahko skrajšamo komisionirne poti in izboljšamo pretok blaga, kar vodi do znižanja operativnih stroškov. V magistrskem delu smo preučili vpliv razmerja dimenzij v tradicionalni postavitvi skladišča na dolžino opravljene komisionirne poti. S pomočjo algoritma avtorjev Ratliff in Rosenthal smo izračunali povprečno dolžino komisionirne poti v treh različnih velikostih in oblikah tradicionalnega regalnega skladišča. Poleg tega smo s simulacijo v spletnem orodju analizirali vpliv različnih komisionirnih strategij v tradicionalno postavljenem regalnem skladišču izbranega podjetja. Namen raziskave je bil dokazati, da je optimizacijski algoritem po avtorjih Ratliff in Rosenthal praktično uporaben in je primernejši od preostalih komisionirnih strategij. Ugotovili smo, da lahko z uporabo algoritma avtorjev Ratliff in Rosenthal v poprečju skrajšamo komisionirno pot do 27 %.
Ključne besede: regalno skladišče, iskanje najkrajše poti, algoritem Ratliff in Rosenthal, proces komisioniranja, analiza učinkovitosti
Objavljeno v DKUM: 07.08.2024; Ogledov: 124; Prenosov: 60
Celotno besedilo (3,51 MB) |
8. Psevdonaključno vnašanje šuma v Freemanove verižne kode : magistrsko deloLuka Lukač, 2024, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu predstavljamo metodo za psevdonaključno vnašanje šuma v ravninske geometrijske objekte, opisane z osemsmernimi ali s štirismernimi Freemanovimi verižnimi kodami. Na podlagi definiranih akcij vnašamo šum neposredno v simbole verižnih kod na položajih, izbranih z uporabo enega izmed psevdonaključnih generatorjev števil. Zasnova akcij zagotavlja nespremenljivost topoloških značilnosti geometrijskih objektov. Testiranje metode na naboru raznolikih geometrijskih objektov in ovrednotenje vnesenega šuma z uporabo metrike fraktalne dimenzije potrjujeta uspešnost metode ne glede na značilnosti posameznega geometrijskega objekta.
Ključne besede: algoritem, psevdonaključni generator, 2D-geometrijski objekt, sprememba oblike, fraktalna dimenzija
Objavljeno v DKUM: 11.07.2024; Ogledov: 139; Prenosov: 85
Celotno besedilo (1,93 MB) |
9. Optimizacija geometrije ladijskega vijaka na tokovno brazdo ladijskega trupa : magistrsko deloJure Vobner, 2024, magistrsko delo Opis: Različni ladijski trupi ustvarjajo različne tokovne brazde. S pomočjo računalniške dinamike tekočin je optimirana interakcija ladijskega vijaka in trupa. Za zmanjšanje računskega časa je geometrija lopatice razdeljena na dvodimenzionalne medsebojno sklopljene domene. Robni pogoji znotraj teh domen so pogojeni z osnovno numerično simulacijo interakcije vijaka in trupa. V dvodimenzionalnem prostoru je izvedena optimizacija oblike hidrodinamičnih profilov. Avtonomni vnos geometrijskih modifikacij je zagotovljen s parametričnim modeliranjem. Uspešnost optimizacije je ovrednotena preko integralnih veličin in pripadajočih obratovalnih karakteristik. Uporaba optimizacijskih algoritmov in upoštevanje dejanskih tokovnih razmer pred ladijskim vijakom znatno doprinese k izboljšanju njegove učinkovitosti. Boljši izkoristek ladijskega vijaka pripomore k trajnostnemu razvoju pomorske industrije, saj zniža porabo goriva in pripadajoče emisije toplogrednih plinov.
Ključne besede: ladijski vijak, računalniška dinamika tekočin, večfazni tok, optimizacijski algoritem, obratovalne karakteristike
Objavljeno v DKUM: 28.03.2024; Ogledov: 218; Prenosov: 32
Celotno besedilo (8,91 MB) |
10. Implementacija algoritma klonske selekcije v Pythonu : diplomsko deloAndraž Peršon, 2024, diplomsko delo Opis: Namen diplomskega dela je implementirati algoritem, ki pri reševanju problemov uporablja vzore iz narave, podrobneje algoritem klonske selekcije. Celotna raziskava je bila izvedena na podlagi proučevanja spletnih virov. Omenjena sta programski jezik Python in knjižnica NiaPy, ki vključuje številne algoritme po vzorih iz narave. Predstavljene so rešitve, podobne algoritmu klonske selekcije, ki že obstajajo. Razložena sta algoritem klonske selekcije in njegova implementacija v programskem jeziku Python. Podrobno so predstavljeni rezultati in testiranje algoritma klonske selekcije ter integracija omenjenega algoritma v knjižnico NiaPy.
Ključne besede: algoritmi po vzoru iz narave, optimizacijski algoritem klonske selekcije, knjižnica NiaPy, Python
Objavljeno v DKUM: 01.03.2024; Ogledov: 511; Prenosov: 81
Celotno besedilo (1,05 MB) |
