SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 11
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
SINTEZA IN UPORABA ORGANSKIH BIORAZGRADLJIVIH AEROGELOV KOT NOSILCEV AKTIVNIH UČINKOVIN
Tanja Fajfar, 2010, diplomsko delo

Opis: Naravni polimeri so se uveljavili kot obetaven material za sintezo in pripravo nanoporoznih delcev. Eden izmed najbolj raziskanih in uporabljenih naravnih polimerov je alginat, ki ga pridobivajo iz različnih vrst rjavih morskih alg. Zaradi sposobnosti geliranja in nabrekanja ter nekaterih drugih lastnosti je zelo primeren kot nosilec aktivnih učinkovin. V diplomski nalogi smo pripravili 1,5%; 2% in 2,5% alginatne gele: monolite, ki smo jih narezali na koščke in sferične alginatne kroglice, v katere smo vezali nikotinsko kislino kot aktivno substanco. Nato smo jih superkritično posušili s CO2 in tako dobili organske biorazgradljive aerogele.
Ključne besede: alginat, aerogeli, nikotinska kislina, škrob, superkritično sušenje, nadzorovano sproščanje.
Objavljeno: 10.09.2010; Ogledov: 1844; Prenosov: 214
.pdf Celotno besedilo (9,31 MB)

2.
PRIPRAVA MULTI MEMBRANSKIH ALGINATNIH AEROGELOV KOT NOSILCEV AKTIVNIH UČINKOVIN
Simona Černčič, 2011, diplomsko delo

Opis: Sistemi s kontroliranim sproščanjem imajo v večini primerih prednost pred farmacevtskimi oblikami s takojšnjim sproščanjem. Tako s stališča učinkovitosti kot tudi varnosti. Za doseganje kontroliranega sproščanja se v večini primerih danes uporabljajo alginati. Posebna oblika s prirejenim sproščanjem je farmacevtska učinkovina obložena z večimi plastmi alginata, oziroma t.i. multi-membranska struktura. Z njo lahko vplivamo na hitrost sproščanja učinkovine. Mi smo pripravili 3, 5 in 8 membranske aerogelne kroglice v katere smo vezali teofilin, ki v naši diplomski nalogi predstavlja aktivno učinkovino. Nato smo jih superkritično posušili s CO2, ter s pomočjo naprave FARMATESTER-3 izvedli sproščanje aktivne učinkovine iz nosilca.
Ključne besede: alginat, aerogel, superkritično sušenje, teofilin, nadzorovano sproščanje.
Objavljeno: 09.09.2011; Ogledov: 1574; Prenosov: 128
.pdf Celotno besedilo (1,72 MB)

3.
Polisaharidni aerogeli za izboljšanje biodostopnosti v vodi slabo topnih substanc
Maja Gračnar, 2015, diplomsko delo

Opis: Namen diplomskega dela je bil sintetizirati štiri različne aerogele iz guarja, ksantana, alginata in nizkometiliranega pektina. Da smo dobili gel, smo uporabili direktno metodo geliranja v etanolu, v katerem smo raztopili tudi aktivno substanco nifedipin, ki se je tako vezala na pripravljene gele. Gele smo nato superkritično sušili s CO2. Ker v superkritičnem območju obstaja le ena faza in zaradi tega ni površinskih napetosti, ki bi povzročile krčenje por v gelu, se struktura gela ne poruši. Po tem, ko so spet doseženi normalni pogoji, pa je CO2 ponovno v plinastem stanju. Dobljeni aerogeli so zaradi visoke poroznosti in velike specifične površine primerni za nosilce aktivnih substanc in nadaljnje kontrolirano sproščanje. So tudi netoksični, biokompatibilni in biorazgradljivi, zaradi česar so prijazni tako človeku kot tudi okolju. Po superkritičnem sušenju smo z in vitro testi sproščanja preverjali, kako se iz nosilcev sprošča aktivna substanca v različnih simuliranih prebavnih tekočinah. Ugotovili smo, da se je aktivna substanca iz alginatnega in pektinskega aerogela sprostila že po petih urah, med tem ko se je iz guarjevega in ksantanskega aerogela tudi po 24 h sprostila minimalna količina aktivne substance. Po končanem eksperimentalnem delu smo določili še kinetični model sproščanja.
Ključne besede: aerogel, ksantan, guar, pektin, alginat, nifedipin
Objavljeno: 30.10.2015; Ogledov: 407; Prenosov: 49
.pdf Celotno besedilo (1,99 MB)

4.
KARAKTERIZACIJA BIORAZGRADLJIVIH ALGINATNIH AEROGELOV KOT NOSILCEV AKTIVNIH SUBSTANC
Monika Koroša, 2013, diplomsko delo

Opis: Naravni polimeri, kot so polisaharidi, se vse bolj uveljavljajo v medicini ter prehrambni industriji. So namreč biokompatibilni, biorazgradljivi, netoksični, stabilni, cenovno dostopni zaradi velikih količin nahajališč v naravi ter spadajo med obnovljive vire. Med take polisaharide spada tudi alginat, katerega vse bolj izkoriščajo zaradi njegovih izjemnih lastnosti. V diplomskem delu smo s sol-gel procesom sintetizirali alginatne gele, kot nosilce aktivne substance, v našem primeru nikotinske kisline, jih nato superkritično posušili s CO2. Dobljene aerogele smo na koncu še analizirali. Nastali aerogeli so izjemno porozni, zaradi česar lahko sproščanje aktivne substance nadzorujemo ter z ustrezno sintezo gela tudi kontroliramo. Za nastanek gela smo uporabili dve različni sredstvi za zamreženje, CaCl2 in BaCl2, ter različne koncentracije alginata. Rezultate analiz smo primerjali med sabo glede na sredstvo zamreženja ter glede na koncentracijo alginata. Opravili smo termoanalitsko DSC analizo, sproščanje aktivne substance, s SEM mikroskopom smo analizirali površino in notranjost nastalega aerogela, ter porozimetrijo.
Ključne besede: alginat, sol-gel proces, aerogel, superkritično sušenje, nikotinska kislina, nadzorovano sproščanje
Objavljeno: 02.10.2013; Ogledov: 1064; Prenosov: 109
.pdf Celotno besedilo (2,64 MB)

5.
PRIPRAVA BIORAZGRADLJIVIH AEROGELOV ZA POTENCIALNE FARMACEVTSKE APLIKACIJE
Mitja Štumpf, 2014, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo sintentizirali biorazgradljive aerogele, pripravljene iz pektina, alginata in mešanice pektin-alginat (1:1). Aerogeli so visoko porozni materiali, ki se zaradi svojih lastnosti lahko uporabljajo tudi kot potencialni nosilci aktivnih substanc. Aerogele sintentiziramo po sol-gel postopku z različnimi načini zamreženja. V našem delu smo uporabili fizikalno zamreženje z divalentnimi ioni. Preverjali smo vpliv različnih ionov (Zn2+, Ca2+ in Sr2+) na končno morfologijo aerogela in tudi na sproščanje aktivne substance. Kot modelno substanco smo uporabili diklofenak natrij. Sintentizirali smo devet tipov aerogelov. Karakterizirali smo jih s FTIRom, plinsko adsorpcijo ter preverjali njihovo nabrekanje v simulirani želodčni in prebavni tekočini. Z in-vitro testi sproščanja smo preverjali sproščanje substance. Glede na morfologijo in sproščanje substance smo ugotovili, da so najbolj primerni pektinski aerogeli, zamreženi s cinkom. Z njimi smo dobili najbolj kontrolirano sproščanje substance, v eni uri se je sprostilo okrog 40 %, v 7 h pa več kot 80 %. Potencialni nosilci bi lahko bili tudi alginatni aerogeli, zamreženi s cinkom, ki imajo podobne karakteristike kot pektinski. Kot najslabši so se izkazali aerogeli zamreženi s kalcijem.
Ključne besede: Pektin, alginat, aerogel, diklofenak natrij, biorazgradljivost
Objavljeno: 26.09.2014; Ogledov: 841; Prenosov: 61
.pdf Celotno besedilo (29,02 MB)

6.
VPLIV PROCESNIH PARAMETROV NA LASTNOSTI ALGINATNIH AEROGELOV
Jan Štos, 2015, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo raziskovali vpliv procesnih parametrov na lastnosti alginatnih aerogelov. Aerogele smo pripravljali s pomočjo sol-gel postopka. Pri tem procesu lahko spreminjamo vrsto alginata, zamreževalca ter čas zamreževanja. Ti parametri nato vplivajo na specifično površino, velikost por in ostale lastnosti aerogelov. V našem primeru smo uporabili tri vrste alginata ter štiri vrste alkohola (metanol, etanol, propanol, n-butanol). Alginat smo gelirali 1h in 24 h da smo preverili vpliv časa geliranja na lastnosti aerogelov. Za našo raziskavo smo uporabili alginat, ki je naravni polisaharid in se nahaja v rjavih algah. Sol-gel proces je postopek pri katerem pripravimo raztopino polisaharida, ki ga zamrežimo, bodisi kemijsko ali fizikalno, ter tako dobimo mokri gel. V našem primeru je alginat geliral v prisotnosti alkohola. Dobljeni gel zato imenujemo alkogel. Alkohol iz alkogela odstranimo s superkritičnim sušenjem s CO2. Po sušenju smo aerogelu izmerili specifično površino, velikost por in toplotno prevodnost. S spreminjanjem procesnih parametrov so bile karakteristike aerogelov pričakovano drugačne. Geliranje v metanolu in etanolu je bilo uspešno, medtem ko v prisotnosti propanola in n-butanola stabilni gel ni nastal. Najboljše lastnosti aerogelov, vključno z najvišjo specifično površino smo dobili pri geliranju v metanolu z uporabo visoko viskoznega alginata.
Ključne besede: aerogel, alginat, alkohol, procesni parametri, superkritično sušenje
Objavljeno: 29.10.2015; Ogledov: 599; Prenosov: 47
.pdf Celotno besedilo (1,92 MB)

7.
Različne tehnike imobilizacije encima ß-galaktozidaze
Lucija Križnik, 2016, magistrsko delo

Opis: Namen magistrskega dela je primerjava kemijske in fizikalne metode imobilizacije encima ter imobilizacije encima brez nosilca, tj. v tako imenovane zamrežene encimske skupke. Za imobilizacijo smo uporabili encim ß-galaktozidazo, kateri razgrajuje disaharid laktozo na monosaharida, glukozo in galaktozo. V okviru magistrske naloge smo uspešno sintetizirali magnetne nanodelce maghemita, katere smo funkcionalizirali z aminoorganosilani in hitozanom. Encim smo kovalentno vezali na aminosilanske ter hitozanske magnetne nanodelce maghemita. Preizkusili smo tudi ujetje encima v netopnem gelu, za kar smo uporabili natrijev alginat. Uspešno smo sintetizirali tudi zamrežene encimske skupke. Encim smo oborili v zamrežene encimske skupke in z dodatkom mrežnih povezovalcev in stabilizacijskih proteinov med postopkom optimirali aktivnost encima. Primerjalno z vsemi tremi tehnikami imobilizacije encima ß-galaktozidaze se je kot najmanj uspešna izkazala ujetje encima v natrijevem alginat. Sledi sinteza zamreženih encimskih skupkov ter kovalentna vezava encima na aminosilanke in hitozanske magnetne nanodelce maghemita. Oba načina imobilizacije sta se izkazala kot zelo dobra izbira imobilizacije ß-galaktozidaze.
Ključne besede: ß-galaktozidaza, zamreženi encimski skupki, magnetni nanodelci maghemita, natrijev alginat, mrežni povezovalec
Objavljeno: 04.04.2016; Ogledov: 683; Prenosov: 100
.pdf Celotno besedilo (2,77 MB)

8.
Uporaba alginatnih nosilcev za odstranjevanje onesnažil iz vode
Nina Ribič, 2016, diplomsko delo

Opis: Namen diplomskega dela je bilo odstranjevanje fosfatnih ionov iz vode z adsorpcijo na sintetizirane nosilce ter primerjava učinkovitosti med alginatnimi nosilci z dodatkom PVA ter imobiliziranimi maghemitnimi nanodelci v alginatnih nosilcih z dodatkom PVA. Tako smo s spreminjanjem različnih parametrov (čas absorpcije, količina nosilcev, količina vezanih maghemitnih nanodelcev, oblika posode) proučevali učinkovitost odstranjevanja fosfatnih ionov z obema vrstama alginatnih nosilcev s PVA. Rezultati odstranjevanja fosfatnih ionov iz vode z obema vrstama nosilcev so pokazali učinkovitost tako maghemitnih PVA- alginatnih nosilcev kot PVA- alginatnih nosilcev brez nanodelcev. Po 20 minutah smo dosegli z 3,94 g maghemitnih PVA- alginatnih nosilcev znižanje koncentracije fosfatnih ionov za 40,3 %, s 3,51 g PVA- alginatnih nosilcev brez maghemitanih nanodelcev pa le 21,5 %. Po 24 urah smo dosegli najvišje znižanje koncentracije fosfatnih ionov v obeh primerih, in sicer 98,5 % z maghemitnimi nanodelci ter 97,9 % brez njih.
Ključne besede: fosfor, fosfati, maghemit, nanodelci, PVA, alginat
Objavljeno: 29.09.2016; Ogledov: 345; Prenosov: 38
.pdf Celotno besedilo (1,92 MB)

9.
Mešanice polisaharidno/sintetičnih gostil v reaktivnem tisku
Mateja Vrblač, Sonja Šostar-Turk, 2000, izvirni znanstveni članek

Opis: Uporaba sintetičnih gostil daje odlično globino barvnih tonov v reaktivnem tisku in hkrati predstavlja tudi zanimivo alternativo alginatom, ki se uporabljajo danes. Za uporabo teh sistemov je zelo pomembno dobiti natančne informacije o občutljivosti na strižno hitrost in na elektrolite. Viskozne in viskoelastične lastnosti tiskarskih barvnih gošč iz alginatnih in sintetičnih gostil ter njihovih mešanic smo raziskovali in primerjali z rezultati tiska. Ugotovili smo, da občutljivost sintetičnih gostil na elektrolite lahko uravnavamo z dodatkom alginata. Mešanice gostil kažejo lastnosti med sintetičnimi in alginatnimi gostili in predstavljajo zanimivo alternativo.
Ključne besede: tekstilna industrija, tiskanje tekstilij, reaktivna barvila, alternativna gostila, alginat, poliakrilat, lastnosti gostil, kakovost odtisov, reologija, barvna metrika
Objavljeno: 31.08.2017; Ogledov: 136; Prenosov: 20
.pdf Celotno besedilo (904,48 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

10.
Večslojne medicinske matrice z modificiranim sproščanjem pentoksifilina za zdravljenje kronične venozne razjede
Jan Stana, 2018, doktorsko delo/naloga

Opis: Kronične rane predstavljajo velik socialno-ekonomski problem v zahodnem svetu. Eno najpomembnejših vrst kroničnih ran predstavlja kronična venozna razjeda, ki je odgovorna za okoli 80% vseh kroničnih razjed. Nova histo-patološka spoznanja so pokazala, de je lokalno, kronično vnetje v veliki meri odgovorno za patološke procese, ki vodijo do nastanka razjede kot tudi do upočasnjenega procesa celjenja. V tej študiji je predstavljen nov možen pristop k terapiji kronične venozne razjede, ki temelji na lokalnem dajanju potentne protivnetne zdravilne učinkovine, pentoksifilin (PTX). V ta namen so bile razvite ne-toksične polisaharidne večslojne medicinske obloge iz hitozana in alginata, ki zraven nadzorovanega sproščanja zdravilne učinkovine, že same pozitivno vplivajo na potek celjenja kroničnih ran. V okviru razvoja in optimizacije postopkov priprave omenjenih medicinskih oblog so bili pripravljeni in okarakterizirani najprej 2D modelni večslojni nosilni materiali, ter nato še obložena 3D alginatna koprena. S pomočjo različnih analiznih metod, smo dokazali uspešno pripravo večslojnih medicinskih oblog z dodanim PTX. Z analizo in vitro sproščanja je bilo pokazano, da tako pripravljene medicinske obloge omogočajo nadzorovano, dvo-stopenjsko sproščanje vodotopnega PTX. S pomočjo študij na humanih kožnih celicah smo pokazali biokompatibilnost večslojnih matric z dodatkom PTX. Za konec smo na osnovi eksperimenta na humanih monocitih potrdili tudi, da so pripravljene večslojne medicinske obloge preko delovanja PTX, uspešno zavrle sproščanje TNF-alfa, ki je ključen vnetni mediator pri kroničnih venoznih razjedah.
Ključne besede: Kronična venozna rana, vnetje, pentoksifilin, hitozan, alginat
Objavljeno: 10.10.2018; Ogledov: 113; Prenosov: 23
.pdf Celotno besedilo (3,59 MB)

Iskanje izvedeno v 0.11 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici