| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 15
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Alelopatski vpliv mnogocvetne ljuljke (Lolium multiflorum Lam.) na vznik in začetno rast koruze (Zea mays L.)
Aleksandra Šamperl, 2011, diplomsko delo

Opis: Da bi ugotovili ali obstaja alelopatski vpliv mnogocvetne ljuljke (Lolium multiflorum Lam.) na vznik in začetno rast koruze (Zea mays L.), smo na Fakulteti za kmetijstvo in biositemske vede v letu 2010 izvedli poskus v rastni komori in lončni poskus v rastlinjaku. V laboratoriju smo ugotavljali vznik koruze v različnih na poskusnem polju odvzetih vzorcih zemlje, ki so predstavljali različna obravnavanja: zemlja odvzeta s korenin mnogocvetne ljuljke, zemlja odvzeta s korenin inkarnatke, zemlja iz kontrole (na njivi ni bilo rastlin dosevka). Statistično je bil poskus zasnovan kot naključni bloki s tremi obravnavanji v petih ponovitvah. V lončni poskus v rastlinjaku (split — plot metoda v šestih ponovitvah) sta bila vključena dva dejavnika: različna zemlja v lončkih in različni izpirki razkrajajočih se rastlin, s katerimi smo zalivali koruzo v lončkih. Poskuse v laboratoriju in rastlinjaku smo želeli zasnovati tako, da bi čim bolj posnemali dejansko dogajanje v tleh na njivi, ob in po setvi koruze. V nobenem od poskusov nismo uspeli dokazati alelopatskega vpliva mnogocvetne ljuljke na vznik in začetno rast koruze, saj različna obravnavanja niso statistično značilno vplivala na proučevane parametre koruze.
Ključne besede: alelopatija, mnogocvetna ljuljka, koruza
Objavljeno: 02.02.2011; Ogledov: 2153; Prenosov: 190
.pdf Celotno besedilo (1,10 MB)

2.
ALELOPATSKI VPLIV EKSTRAKTA SRKHODLAKAVEGA ŠČIRA (Amaranthus retorfleksus L.) IN ZRNATEGA MEHIŠKEGA ŠČIRA CV. 'G6' (Amaranthus cruentus L.) NA KALITEV IN ZGODNJI RAZVOJ KORUZE (Zea mays L.)
Lidija Bauman, 2011, diplomsko delo

Opis: Alelopatija je pojav, pri katerem neka rastlina ali mikroorganizem izloča alelokemikalije, te pa stimulativno ali zaviralno delujejo na sosednji organizem (rastlino, mikroorganizem). Znani so alelopatski učinki plevelnega ščira, informacije o morebitnih alelopatskih učinkih zrnatega ščira pa so omejene. Namen raziskave je bil proučiti in primerjati vpliv srhkodlakavega (Amaranthus retrofleksus L.) in mehiškega zrnatega ščira (A. cruentus L. cv. 'G6') na proces kalitve in morfološke lastnosti rastlinic koruze (Zea mays L.). Raziskava je vklučevala ekstrakte različnih rastlinskih delov aplicirane v različnih koncentracijah. Kot kontrolo smo uporabili destilirano vodo. Učinek ekstraktov je odvisen predvsem od rastlinskega dela iz katerega je pripravljen in koncentracije. Posebej zaviralno delujejo ekstrakti iz listov srhkodlakavega ščira in iz socvetij zrnatega ščira pri višjih koncentracijah. Ekstrakti iz korenin ne vplivajo, ali celo stimulativno delujejo na proces kalitve in morfološke lastnosti rastlinic koruze.
Ključne besede: alelopatija / Amaranthus retrofleksus / A. cruenthus / koruza / kalitev
Objavljeno: 13.10.2011; Ogledov: 1877; Prenosov: 105
.pdf Celotno besedilo (858,93 KB)

3.
Analiza klasa pri soržici
Melita Cepec, 2011, diplomsko delo

Opis: V današnji kmetijski praksi, po desetletjih intenzifikacije, je združena setev novost in pomeni inovativen pristop k pridelavi poljščin. Med slovenske tradicionalne sisteme združenih setev sodi tudi mešani posevek pšenice in rži, imenovan soržica. Poskus je bil izveden leta 2006/07 na Univerzitetnem kmetijskem centru (UKC) Pohorski dvor. Cilj diplomskega dela je bil raziskati medsebojni vpliv dveh žit, zastopanih v soržici, na parametre klasa: dolžina klasa, število klaskov, število zrn in maso zrn. Analizirani klasi so bili pridobljeni iz poljskega poskusa, kjer sta bili pšenica (sorte 'Soissons', 'Justus', 'Edison' in 'Pegasus') in rž (sorta 'Walet') posejani v različnih utežnih razmerjih. Ta utežna razmerja so bila umetno zmešana in posejana v prvem letu trajanja poskusa, nato se je pridelek ponovno sejal, vendar so se dejanska utežna razmerja spremenila, zaradi večje konkurenčne sposobnosti rži. Klasi za analizo so bili pobrani v drugem letu trajanja poskusa. Iz rezultatov lahko sklepamo, da rž kot komponenta v združeni setvi ima negativen vpliv na parametre klasa pri pšenici. Ker pri prvotnem 50 % in 25 % deležu posejane pšenice, le –te ni več zaslediti, lahko sklepamo, da je rž bolj konkurenčna, pri čemer ji pomaga njen alelopatski značaj in s tem izpodrine pšenico. V posevkih soržice imajo uporabljene sorte pšenice različno konkurenčno sposobnost, tako je najkonkurenčnejša sorta 'Soissons'. V odvisnosti od sorte ima pšenica kot komponenta v združeni setvi pozitiven in negativen vpliv na parametre klasa rži. Sorta 'Soissons' značilno negativno, in sorta 'Justus' značilno pozitivno vplivata na parametre klasa rži.
Ključne besede: navadna pšenica, , združena setev, alelopatija, analiza klasa
Objavljeno: 14.11.2011; Ogledov: 2280; Prenosov: 125
.pdf Celotno besedilo (644,18 KB)

4.
Alelopatski učinek križnice navadna česnovka (Alliaria petiolata) na kalitev semen vrtne kreše (Lepidium sativum)
Natalija Kaučič, 2013, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obravnava temo alelopatskega učinkovanja križnice navadna česnovka (Alliaria petiolata) na kalitev semen vrtne kreše (Lepidium sativum). Navadna česnovka (Alliaria petiolata) naj bi bila potencialno alelopatska in čedalje bolj invazivna, zato nas je zanimalo, kaj omogoča invazivni česnovki, da se uspešno naseli v tujih območjih in da se uspešno spopada s tamkajšnjimi avtohtonimi vrstami, čeprav v svojem avtohtonem okolju ni posebej dominantna. Ker večina avtorjev upošteva možnost, da naj bi bila česnovka potencialno alelopatska, smo s pomočjo bioloških testov poskušali prikazati vsebnost potencialno alelopatskih snovi v česnovki. Opazovali smo učinke vodotopnih ekstraktov (različnih koncentracij), učinke ekstraktov iz vzorcev tal in učinke hlapljivih snovi, sproščenih iz rastlinskih tkiv navadne česnovke na kalitev semen vrtne kreše (Lepidium sativum). Zanimala nas je kalivost in pojavitev sejancev ter dolžina kalice in korenin vrtne kreše. Zbrane podatke smo obdelali s pomočjo Studentovega t-testa v programskem orodju Statistica (Statsoft). Iz dobljenih rezultatov lahko razberemo, da imajo vodotopni ekstrakti iz listov močnejši zaviralni učinek na rast in kalitev kalic kot vodotopni ekstrakti iz korenin ter da se dolžina celotne kalice ter dolžina korenine vrtne kreše, prav tako pa tudi odstotek kalitve semen z naraščanjem koncentracije vodotopnih ekstraktov manjša. Odstotek kalivosti semen vrtne kreše v poskusih s hlapljivimi substancami je nižji v primerjavi s kontrolnimi poskusi.
Ključne besede: alelopatija, semena, kalitev, zaviranje, križnice, navadna česnovka, vrtna kreša, vodni ekstrakti, biološka invazija
Objavljeno: 27.09.2013; Ogledov: 1973; Prenosov: 211
.pdf Celotno besedilo (1,81 MB)

5.
Test potencialne alelopatske sposobnosti čemaža (Allium ursinum L.)
Maja Menoni, 2015, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obravnava temo alelopatskega učinkovanja čemaža (Allium ursinum) na kalitev semena vrtne kreše (Lepidium sativum) in okuženost čemaža z ličinko muhe Cheilosia fasciata. Ker večina avtorjev upošteva možnost, da naj bi bil čemaž potencialno alelopatski, smo s pomočjo bioloških testov poskušali prikazati vsebnost potencialno alelopatskih snovi v čemažu. S pomočjo vzorčenja smo dokazali, da liste čemaža zajeda ličinka muhe Cheilosia fasciata. Zanimalo nas je, ali imajo okuženi listi z ličinko muhe Cheilosia fasciata drugačen (slabši/boljši) alelopatski učinek kot zdravi listi. Ker se čemaž dobro vegetativno razmnožuje in tvori goste sestoje v gozdni podrasti, smo med seboj primerjali lastnosti rastlin in okuženost sredi takega gostega sestoja ter rastline iz skrajnega roba sestoja. Ves čas pojavljanja listov (sedem tednov) smo opazovali sestoj čemaža, beležili število rastlin, pri čemer smo za vsako rastlino zabeležili število vseh listov, število zdravih listov, število okuženih listov z ličinko muhe Cheilosia fasciata in ocenili površino okuženega dela lista. Tako smo lahko spremljali razvoj rastlin in spreminjanje okuženosti od razvoja prvega lista do propada večine listov. Preverili smo tudi, ali so čebulice čemaža okužene z ličinkami muhe Portevinia maculata, česar nismo potrdili. Spremljevalne okoljske meritve so obsegale meritve svetlobe, najbolj spremenljiv dejavnik od centra sestoja proti robu, in meritve globine opada, ki je v korelaciji pojavljanja ličink muh. Za namene preverjanja potencialne alelopatske sposobnosti smo izvedli biološke teste kalitve semen vrtne kreše v petrijevkah (Lepidium test). Opazovali smo učinke vodotopnih ekstraktov različnih koncentracij in učinke ekstraktov iz vzorcev tal (v sestoju čemaža in izven njega) na kalitev semen vrtne kreše. Zanimala sta nas kalivost ter razvoj kalice in njene korenine v primerjavi s kontrolnimi poskusi. Iz dobljenih rezultatov lahko spremljamo populacijske parametre v sestoju čemaža in hkrati tudi dinamiko listov od razvoja do propada. Razberemo lahko, da je število rastlin na vzorčno ploskev sčasoma naraščalo, naraščala sta tudi njihovo število listov in delež okuženih listov ter da se je večala površina okuženega dela lista. V gozdu je bilo več rastlin kot na njegovem robu. Rastline v podrasti so imele več listov, pri tem več okuženih listov, in površina okuženega dela lista je bila večja kot na gozdnem robu. S svetlobo ni bilo statistično značilnih korelacij s številom rastlin, številom vseh listov, številom okuženih listov, številom zdravih listov in s površino okuženega dela. Površina okuženega dela lista je naraščala z globino opada. Naši rezultati kažejo, da lahko predvidevamo, da je čemaž alelopatski. Vodni ekstrakti iz zdravih in okuženih listov čemaža so namreč zavirali in upočasnili kalitev semen vrtne kreše. Ekstrakti višjih koncentracij so imeli močnejši zaviralni učinek. Na sam razvoj kalic, ki so kalile v vodnih ekstraktih iz okuženih in zdravih listov čemaža, nismo zaznali statistično značilnega učinka. Prav tako se kalice, ki so rastle v različnih vzorcih tal, med seboj niso statistično razlikovale v svoji celotni dolžini, kot tudi ne v dolžini korenin.
Ključne besede: Čemaž, Allium ursinum, ontogenija lista, hebivorija, listni miner, Cheilosia fasciata, alelopatija, Lepidium test, vodni ekstrakt.
Objavljeno: 13.10.2015; Ogledov: 1248; Prenosov: 120
.pdf Celotno besedilo (1,01 MB)

6.
7.
8.
Analiza klasa pri soržici
Melita Cepec, 2011, diplomsko delo

Ključne besede: navadna pšenica, , združena setev, alelopatija, analiza klasa
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 412; Prenosov: 22
URL Povezava na celotno besedilo

9.
Vpliv ličink žuželke Cheilosia fasciata na fotosintetsko aktivnost čemaža (Allium ursinum) in njegovo potencialno alelopatsko učinkovanje
Tjaša Štruc, 2015, magistrsko delo

Opis: V okviru magistrskega dela smo uporabili in predstavili metode, ki se uporabljajo na področju ekologije rastlin. Na izbrani lokaciji v Laškem, smo štiri leta zapored zgodaj spomladi izvajali meritve v populaciji čemaža Allium ursinum in spremljali okuženost čemaževih listov z ličinkami vrste Cheilosia fasciata, ki predrejo listni epidermis, živijo v listu in se prehranjujejo z listnim mezofilom. Namen naloge je bil preučiti ali imajo okuženi listi slabšo fotosintetsko učinkovitost ter slabšo alelopatsko delovanje kot zdravi listi. Poleg tega pa smo s simulacijo okužbe listov želeli preveriti ali se bodo ti listi v fotosintetski učinkovitosti in alelopatskem delovanju odzvali podobno kot okuženi listi. Z metodo merjenja fluorescence klorofila in merjenjem vrednosti količine klorofila (SPAD) smo ugotavljali razlike v fotosintetskem učinkovanju in vsebnosti klorofila med zdravimi in okuženimi listi. Dobljene podatke smo statistično obdelali in rezultate primerjali znotraj posameznih sezon merjenja ter sezone med sabo. Ugotovili smo, da imajo okuženi listi slabšo fotosintetsko učinkovitost kot zdravi listi. Manjše so bile tudi vrednosti SPAD. V vseh sezonah se je pokazal trend drastičnega manjšanja učinovitosti fotosinteze s trajanjem okužbe. Ugotovili smo, da se vpliv okoljskih dejavnikov na fotosintetsko delovanje rastline zelo zmanjša, ko pride do okužbe listov. Sklepamo, da je tako pospešeno propadanje listov obrambni odziv rastline na okužbo z ličinkami. Tako tudi larva ne doseže zrelega stanja žerke pred zabubljenjem. Simulacijo okuženosti listov smo naredili z luknjanjem listov v času prvega pojava naravne okuženosti listov čemaža. Na listih s simulirano herbivorijo smo opravljali enake meritve ter ob enakem času, kot pri zdravih in naravno okuženih listih. Prvo simulacijo smo izvedli v letu 2013. Listi s simulirano okužbo so pokazali večjo podobnost z zdravimi listi, kot z okuženimi listi, kar ne potrjuje naše hipoteze. Ta trend je bil prisoten v vseh treh sezonah simuliranja. Sama tehnika izvedbe simuliranja ni dobro posnemala postopnega miniranja listov, kar je najverjetnejši razlog za dobljene rezultate. Nasplošno je naravno miniranje listov zelo težko posnemati. Za dokazovaje alelopatskega delovanja čemaža smo leta 2015 v laboratoriju opravili t.i. metodo Lepidium test, s katero smo ugotavljali učinke vodnih ekstraktov rastlinskih tkiv (listov čemaža) in prsti (iz sestoja čemaža) na uspešnost in potek kalitve semen vrtne kreše (Lepidium sativum). Rezultati so pokazali, da čemaž ima potencialni alelopatski vpliv. Zdravi listi so imeli večjo alelopatsko učinkovanje kot okuženi listi, saj so bile povprečne dolžine kalic vrtne kreše krajše. V tleh ni bilo prisotnih zaviralnih snovi.
Ključne besede: čemaž, Allium ursinum, herbivorija, Cheliosia fasciata, listni miner, fluorescenca klorofila, SPAD, simulacija herbivorije, alelopatija, Lepidium test
Objavljeno: 03.11.2015; Ogledov: 873; Prenosov: 95
.pdf Celotno besedilo (1,65 MB)

10.
Iskanje izvedeno v 0.24 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici