1. Simulacije alarmov vitalnih funkcij na defibrilatorjuNejc Centrih, 2018, diplomsko delo Opis: Teoretična izhodišča: Aparati za monitoring vitalnih funkcij imajo različne možnosti nastavitev alarmov in različne čase proženja alarmov. Primarni namen študije je bil raziskati, na kak način lahko prožimo alarme pri zdravih preiskovancih in kako hitro se aktivira alarm.
Metodologija: Eksperimentalno raziskavo smo izvedli v kontroliranem okolju Simulacijskega centra z defibrilatorjem Lifepak 12 proizvajalca Medtronic. Alarme smo prožili po 5 krat v vsakem poskusu na simulatorju ali na prostovoljcu, ki se je fizično obremenil s počepi. Neinvazivno smo merili krvni tlak z večkratnimi zaporednimi meritvami. Nastavitve alarmov na defibrilatorju sta zajemali dve veliki skupini: avtomatska hitra nastavitev alarmov in nastavitev ozkega področja proženja alarma.
Rezultati: Alarm mediane pulza se je pri simulaciji s 60 počepi prožil v 19 sekundah, v primeru 30 počepov pa v 31 sekundah. Pri večkratnih zaporednih meritvah krvnega tlaka je prišlo do proženja alarmov pri 4. in 5. zaporedni meritvi. Pri simulacijah frekvence dihanja smo ugotovili, da je lažje simulirati hitra odstopanja v dihanju ter da monitor apneo vedno zazna po 30 sekundah, oteženo je prožiti alarm PETCO2. Ugotavljamo, da alarma ventrikularne fibrilacije ni mogoče prožiti z zunanjimi ročkami, temveč s samolepilnimi elektrodami.
Diskusija in zaključek: Alarmi se ob večjih odstopanjih prožijo hitreje, ob manjših odstopanjih pa počasneje. Opozarjamo, da je potrebno ob zagonu defibrilatorja aktivirati alarme, ki so sicer onemogočeni.
Ključne besede: monitoring vitalnih funkcij, medicinski pripomočki, alarmi, urgentna stanja
Objavljeno v DKUM: 13.07.2018; Ogledov: 1373; Prenosov: 258
 Celotno besedilo (1,57 MB) |
2. AKTIVACIJE KLINIČNIH ALARMOV V PROSTORIH OPERACIJSKEGA BLOKAKsenija Ciglar, 2015, magistrsko delo Opis: Dobro izveden sistem kliničnih alarmov lahko reši pacientovo življenje, kajti ti so na prvem mestu glede vzrokov smrti, povezanih z medicinsko tehnologijo. V magistrskem delu smo opisali pomembnost kliničnih alarmov in predstavili, kako so ti alarmi kategorizirani (prioritete). Raziskali smo čase proženja alarmov na kliničnem monitorju Dräger Infinity Gamma. Za simuliranje hemodinamičnih spremenljivk smo uporabili simulatorja elektrokardiografskih (EKG) ritmov Simulaids in HeartSim 200.
V kvantitativni raziskavi smo primerjali aktivacije alarmov v dveh različnih skupinah, poimenovanih kritični alarmi in nekritični alarmi. Omejili smo se na hemodinamične parametre, izmerjene z monitorjem Dräger Infinity Gamma. Ugotovili smo, da se alarmi kritične skupine prožijo v povprečju v 4,37 ± 0,16 sekunde, alarmi nekritične skupine pa v 8,51 ± 0,92 sekunde. Primerjali smo tudi časovno prožitev alarmov med hitro in počasno ventrikularno tahikardijo (VT fast in VT slow). Alarm pri VT fast se sproži v povprečju v 3,32 ± 0,28 sekunde, kar je hitreje kot pa pri VT slow, kjer čas proženja alarma znaša 5,88 ± 0,18 sekunde. Simulatorji so sposobni prožiti alarme obeh skupin in jih klinični monitor tudi prepozna ter signalizira z alarmom.
Ključne besede: alarmi, klinični monitor, simulacije, hemodinamski monitoring.
Objavljeno v DKUM: 13.07.2015; Ogledov: 1361; Prenosov: 168
Celotno besedilo (2,22 MB) |
3. |
4. Alarmno-odzivni sistem kot mehanizem obvladovanja izrednih dogodkov v podjetju : diplomsko deloAleš Frelih, 2010, diplomsko delo Ključne besede: podjetja, organizacije, varnost, alarmi, alarmni sistemi, izredni dogodki, varnostne službe, varnostno nadzorni centri, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 11.03.2011; Ogledov: 2458; Prenosov: 239
Celotno besedilo (1,32 MB) |
5. |
6. |
