| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 7 / 7
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
3.
4.
5.
ALARMNA KLICNA NAPRAVA ZA OSEBNO DVIGALO Z DALJINSKIM KRMILJENJEM
Jakob Jug, 2016, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo opisuje alarmno klicno napravo za osebna dvigala z vgrajenim daljinskim krmiljenjem. Alarmna klicna naprava omogoča govorno povezavo z reševalno službo, v kolikor potniki ostanejo ujeti v kabini osebnega dvigala. Naprava je zasnovana kot celovita rešitev, ki v eni napravi združuje alarmno klicno napravo in ponuja funkcionalnost daljinskega krmiljenja naprav. Rešitev je v primerjavi s trenutno dostopnimi napravami cenovno konkurenčna in ponuja dodano vrednost, daljinski nadzor delovanja dvigala.
Ključne besede: osebno dvigalo, alarmna klicna naprava, alarm
Objavljeno: 29.03.2016; Ogledov: 1095; Prenosov: 93
.pdf Celotno besedilo (4,66 MB)

6.
Nadzorovanje računalniškega sistema
Tilen Kocbek, 2017, delo diplomskega projekta/projektno delo

Opis: V projektnem delu smo proučevali načine za nadzorovanje računalniškega sistema. Opisali smo dogodke, ki jih je treba spremljati, ter na kak način je treba reagirati na te dogodke. Predstavljeni so vsi osnovni elementi, ki sestavljajo učinkovit sistem za nadzorovanje, to so metrike, podatkovna baza, vizualizacija podatkov ter proženje obvestil ob kritičnih trenutkih. Predstavili smo, kako zgraditi uporabno orodje za nadzor računalniškega sistema s pomočjo odprtokodnih programov.
Ključne besede: nadzorovanje sistema, metrika, podatkovna baza, graf, alarm, InfluxDB
Objavljeno: 26.01.2018; Ogledov: 564; Prenosov: 63
.pdf Celotno besedilo (1,25 MB)

7.
Analiza alarmov v perioperativnem zdravljenju
Helena Perko, 2020, magistrsko delo

Opis: Uvod: Alarmi v perioperativnem zdravljenju imajo veliko vlogo pri prepoznavanju življenjsko ogrožajočih stanj, ki bi lahko privedla tudi do smrti bolnika. Zaposleni so kot glavni uporabniki alarmnih sistemov izpostavljeni velikemu številu alarmov, ki se zgodijo v času zdravstvene oskrbe bolnikov. Namen naloge je bil ugotoviti pogostost proženja različnih alarmov na anestezijskih delovnih postajah, kliničnih monitorjih in infuzijskih črpalkah. Metode: Uporabili smo kvantitativno metodologijo. Podatke smo pridobili s pomočjo metode opazovanja, kjer smo z analizo zgodovine sproženih alarmov na vzorcu 13 anestezijskih delovnih postaj, 12 kliničnih monitorjev in 5 infuzijskih črpalkah analizirali zgodovine alarmov. Rezultati: Z analizo podatkov smo ugotovili, da je bilo skupno aktiviranih 994 alarmov. 79 % je bilo tistih z nizko prioriteto, 17 % s srednjo prioriteto in 4 % alarmov z visoko prioriteto. Na 13 anestezijskih delovnih postajah se je v povprečnih 8 urah aktiviralo 318 (32 %) alarmov. Monitor za spremljanje življenjskih funkcij je zabeležil skupno 662 (66,6 %) alarmov in infuzijske črpalke so sprožile 14 (1,4 %) vseh alarmov. Razprava in sklep: Ugotovili smo, da je v perioperativnem zdravljenju veliko število alarmov z nizkimi prioritetami; največ alarmov je bilo sproženih s strani kliničnih monitorjev; najmanj alarmov so aktivirale infuzijske črpalke.
Ključne besede: alarm, monitoring, perioperativna zdravstvena nega.
Objavljeno: 19.02.2020; Ogledov: 350; Prenosov: 80
.pdf Celotno besedilo (1,31 MB)

Iskanje izvedeno v 0.17 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici