| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
OBJEKTIVNA IDENTITETA MED OBTOŽBO IN SODBO V KAZENSKEM POSTOPKU
Andrej Frece, 2012, diplomsko delo

Opis: Objektivna identiteta med obtožbo in sodbo pomeni, da se sodba lahko nanaša samo na dejanje, ki je predmet obtožbe, t. j., da je lahko obtoženec s sodbo spoznan za krivega ali oproščen samo za dejanje, za katerega je obtožen. Po načelu akuzatornosti se kazenski postopek vodi na zahtevo in v okviru tožbenih navedb upravičenega tožilca, ki pa lahko obtožbo tudi po pravnomočnosti omejeno prilagodi spremenjenemu dejanskemu stanju, vendar po točno določenih pogojih, ki ne posegajo v obtoženčev pravni položaj in njegovo pravico do obrambe in poštenega sojenja. Nad vsem tem bdi sodišče, ki pa lahko samo tudi spreminja opis dejanja, vendar ne sme prekoračiti obtožbe, krati pa mora tudi popolnoma razrešiti predmet obtožbe. Stališča pravne stroke se ponekod razlikujejo v bistvenih elementih že v teoretičnih izhodiščih kazenskega postopka, predvsem glede dopustnosti modifikacije obtožbe. Z analizo pestre sodne prakse bom poskusil zlasti ugotoviti, kakšni so pogoji, teoretična izhodišča ter meje objektivne identitete med obtožbo in sodbo, nekaj besed pa namenil tudi obsegu in pravnim posledicam njene kršitve.
Ključne besede: obtožba, sodba, akuzatornost, identiteta, modifikacija, razširitev, prekoračitev, obramba
Objavljeno: 07.02.2012; Ogledov: 3499; Prenosov: 815
.pdf Celotno besedilo (485,64 KB)

2.
PRIZNANJE KRIVDE V SLOVENSKEM IN HRVAŠKEM KAZENSKEM POSTOPKU
Tine Venišnik, 2012, diplomsko delo

Opis: Predmet preučevanja diplomske naloge je ureditev kazenskega postopka, kot ga uvaja novela ZKP-K, sprejeta novembra 2011, ki predstavlja pomemben korak v dosedanjem postopnem reformiranju slovenskega kazenskega postopka. Ta poteka v smeri od tradicionalnega kontinentalnega modela do sodobnejših modelov, ki se različno imenujejo: participativni, konsenzualni, pogajalski in tudi adversarni. Nova ureditev prinaša nekatere nove institute, ki omogočajo, da se kazenski postopek hitreje konča, v ospredju teh institutov pa je obdolženčevo priznanje krivde kot ključni element, od katerega je odvisen izid konkretnega postopka. Največ pozornosti je namenjeno institutu pogajanja o krivdi, znamenitemu plea bargaining-u, ki je znan iz Združenih držav Amerike. S prevzemanjem rešitev, ki izvirajo iz anglo-ameriške pravne tradicije dobiva obdolženčevo priznanje krivde drugačen pomen, kot ga je imelo do sedaj in vzporedno s tem gre tudi za drugačen koncept razumevanja kazenskega postopka v našem pravnem sistemu, ki je nezdružljiv z nekaterimi tradicionalnimi načeli kontinentalnega kazenskega postopka. V tem diplomskem delu je zato podana analiza ureditve novih institutov z vidika tradicionalnih kontinentalnih načel kazenskega postopka in posledično ugotovitve o posameznih odstopanjih. Delo govori tudi o samem fenomenu priznanja krivde in o tem, kakšen pomen ter posledice slednje dobiva po novi zakonski ureditvi. Prav tako je predmet preučevanja ureditev hrvaškega kazenskega postopka, v katerega so bili podobni instituti, kot jih uvaja novela ZKP-K, uvedeni že leta 2008. Pri tem gre za primerjavo ureditev obeh držav, ugotavljanje podobnosti in razlik ter podajanje morebitnih predlogov za spremembo ureditve.
Ključne besede: konsenzualnost, konsenzualni postopki, akuzatornost, adversarnost, priznanje krivde, plea bargaining, temelja načela kazenskega postopka, hrvaški kazenski postopek.
Objavljeno: 17.12.2012; Ogledov: 1554; Prenosov: 385
.pdf Celotno besedilo (498,07 KB)

Iskanje izvedeno v 0.06 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici