| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 12
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
AKUTNI KORONARNI SINDROM- PREPOZNAVA IN PRVI UKREPI S STRANI DIPLOMIRANEGA ZDRAVSTVENIKA IN ANALIZA AKS V INTENZIVNI ENOTI CELJE V LETIH 2007/2008
Dragica Jezernik, 2009, diplomsko delo

Opis: Akutni koronarni sindrom predstavlja glavni vzrok umiranja bolnikov s koronarno boleznijo. V diplomskem delu smo predstavili pomen zgodnje prepoznave in prvih ukrepov s strani diplomiranega zdravstvenika, pri bolnikih z akutnim koronarnim sindromom. Opravili smo analizo akutnega koronarnega sindroma, na oddelku za intenzivno interno medicino v splošni bolnišnici Celje, pri bolnikih sprejetih v letih 2007 in 2008. Zanimalo nas je število sprejetih bolnikov zaradi akutnega koronarnega sindroma, ter odstotek bolnikov pri katerih je prišlo do komplikacij, ter vrste le teh. V raziskavo smo vključili tudi anketni vprašalnik. Zanimala nas je stopnja izobraženosti diplomiranih medicinskih sester ( vodje tima ), v enotah intenzivne interne medicine. S svojim strokovnim znanjem in usposobljenostjo lahko pomembno pripomorejo k zmanjšanju najrazličnejših zapletov oziroma komplikacij pri bolnikih z akutnim koronarnim sindromom.
Ključne besede: akutni koronarni sindrom ( AKS ), bolnik, diplomirana medicinska sestra, stenokardija, akutni miokardni infarkt ( AMI ).
Objavljeno: 27.03.2009; Ogledov: 3765; Prenosov: 1123
.pdf Celotno besedilo (1,25 MB)

3.
Depresija in akutni miokardni infarkt
Damijan Klun, 2011, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo predstavili depresijo in akutni miokardni infarkt (AMI). Izpostavili smo najpogostejše dejavnike tveganja za depresijo in AMI. Opisali smo tudi pomen psihokardiologije, ki raziskuje psihološke dejavnike, povezane z razvojem in prisotnostjo koronarne bolezni. V empiričnem delu je predstavljena raziskava, ki je potekala na interni kliniki za kardiologijo v Ljubljani. V njej je sodelovalo 61 bolnikov po preživelem miokardnem infarktu, ki so potrebovali medicinsko ukrepanje, pri katerih smo skušali ugotoviti prisotnost depresivne simptomatike oz. prisotnost same depresivne motnje. Namen diplomskega dela je bil prikazati komorbidnost oz. povezanost med depresijo in AMI. Ugotavljali smo tudi, ali komorbidni AMI in depresija podaljšujeta hospitalizacijo zaradi samega AMI. Prav tako smo ugotavljali dejavnike tveganja za srčno-žilne bolezni, ki pa so povezani tudi z nastankom ali nadaljnjem razvoju depresije, saj je človeški organizem entiteta telesnega in duševnega. Tako je tudi zdravje eno samo. Bolezni srca in ožilja so glavni vzrok smrti. Mnenja strokovnjakov, da se bo depresija prebila v sam vrh vzroka smrti v naslednjih 20 letih, če ne celo prehitela srčno žilne bolezni, nam daje na znanje skrb za dobro mentalno ter telesno zdravje. Psihične bolezni imajo velik vpliv na organizem, kar potrjuje dejstvo, da veliko ljudi z koronarno boleznijo boleha za depresijo. Seveda obstaja tudi korelacija v nasprotni smeri.
Ključne besede: depresija, akutni miokardni infarkt (AMI), psihokardiologija, stres
Objavljeno: 06.01.2012; Ogledov: 1768; Prenosov: 265
.pdf Celotno besedilo (1,13 MB)

4.
Zdravstvena vzgoja pacienta z akutnim miokardnim infarktom
Helena Hostar, 2012, diplomsko delo

Opis: Teoretična izhodišča. Akutni miokardni infarkt je ena od pojavnih oblik akutnega koronarnega sindroma, ki sodi med ishemične bolezni srca in je najpogostejši vzrok smrti v razvitih državah, zato je za preprečevanje in zdravljene nujno potrebno upoštevati načela zdravega življenjskega sloga. Namen. Namen diplomskega dela je predstaviti zdravstveno-vzgojno delo pri pacientu z miokardnim infarktom, ter z raziskavo ugotoviti način življenja pacientov po prebolelem akutnem miokardnem infarktu. Metodologija raziskovanja. Uporabili smo deskriptivno metodo dela z uporabo anketnega vprašalnika, s katerim smo ugotavljali ali so pacienti po prebolelem miokardnem infarktu spremenili način življenja v prid zdravju, ali poznajo dejavnike tveganja za nastanek miokardnega infarkta in ali so medicinske sestre tiste, ki dajejo pacientom največ informacij o načinu življenja po preboleli bolezni. Raziskavo smo izvedli v Koronarnem klubu Brežice v mesecu marcu 2012. Sodelovalo je 30 pacientov, ki so preboleli miokardni infarkt. Rezultati. Anketiranci so dobro seznanjeni z dejavniki tveganja za nastanek miokardnega infarkta, ki se kaže v spremembi življenjskega sloga v prid zdravju, kar lahko pripisujemo dobri zdravstveni vzgoji pacientov, kakor tudi vključenosti v vseživljenjsko rehabilitacijo Koronarnega kluba. Ugotovili smo tudi, da pacienti po preboleli bolezni dobijo nekoliko več informacij od zdravnika kot od medicinskih sester. Sklep. Zelo pomembno je, da medicinska sestra kakor tudi ostalo zdravstveno osebje pozitivno vplivajo na paciente. Potrebno jih je vzpodbujati za zdrav življenjski slog, kar posledično vpliva na zmanjšanje srčno-žilnih bolezni in njenih zapletov.
Ključne besede: pacient, zdravstvena vzgoja, akutni miokardni infarkt, dejavniki tveganja, Koronarni klub
Objavljeno: 02.10.2012; Ogledov: 2246; Prenosov: 565
.pdf Celotno besedilo (1,14 MB)

5.
STANDARDI IN POSTOPKI OBRAVNAVE BOLNIKA Z AKUTNIM MIOKARDNIM INFARKTOM V ENOTI INTERNE INTENZIVNE MEDICINE
Matej Repas, 2013, diplomsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: Akutni koronarni sindrom je pogosta bolezen s skupnimi patogenetskimi mehanizmi in pestro klinično sliko. Bolezni srca in ožilja ostajajo v vsem razvitem svetu vodilni vzrok umrljivosti in obolevnosti in s tem pomembno zmanjšujejo kakovost življenja prebivalstva. Po razširjenosti in pogostosti zapletov je daleč na prvem mestu ishemična bolezen srca, ki je posledica kroničnega aterosklerotičnega bolezenskega procesa koronarnih arterij. Akutni koronarni sindrom pomeni okvir, v katerega umeščamo dramatične zaplete ateroskleroze, prvenstveno akutni srčni infarkt in nestabilno angino pektoris, pa tudi nenadno srčno smrt. Zelo pomembno je splošno poznavanje srčno-žilnih bolezni, saj s širšim poznavanjem in zavedanjem škodljivih dejavnikov tveganja ter izogibanja le-teh zmanjšujemo možnost za nastop akutnega koronarnega sindroma.
Ključne besede: bolnik, akutni koronarni sindrom - AKS, elektrokardiogram - EKG, PTCA, motnje ritma, akutni miokardni infarkt - AMI, univerzitetni klinični center - UKC.
Objavljeno: 22.10.2013; Ogledov: 1235; Prenosov: 383
.pdf Celotno besedilo (4,88 MB)

6.
Prva oskrba pacienta ob akutnem koronarnem sindromu
Tanja Kociper, 2014, diplomsko delo

Opis: Teoretična izhodišča. Akutni koronarni sindrom je glavni vzrok umiranja pacientov z koronarno boleznijo srca. Nastane zaradi nenadnega neravnovesja med porabo in dotokom kisika v srčno mišico. Skupna značilnost pacientov z akutnim koronarnim sindromom je ishemična srčna bolečina. Namen. Namen diplomskega dela v teoretičnem delu je predstaviti akutni koronarni sindrom in strokovno prvo oskrbo s strani zdravstvenega osebja. Želeli smo ugotoviti osveščenosti ljudi o ukrepanju v primeru akutnega miokardnega infarkta in mnenje laičnega prebivalstva o pomenu prve pomoči in izobraževanja s tega področja. Metodologija raziskovanja. Uporabili smo deskriptivno in analitično metodo raziskovanja s pomočjo anketnega vprašalnika. Ob pregledu strokovne domače in tuje literature smo opisali akutni koronarni sindrom. Rezultati. 90 % anketirancev je izbrala bolečino v prsih kot glavni simptom prepoznave akutnega miokardnega infarkta. Precej anketirancev (68 %) bi znalo tudi pravilno nuditi prvo pomoč. Vsi anketiranci menijo, da bi bilo dobro, da bi imeli dodatna usposabljanja s tega področja. Sklep. Prepoznavanje ishemične bolečine s strani laične javnosti je zelo pomembno. Tako bistveno izboljšajo možnost preživetja posameznika ob pojavu akutnega miokardnega infarkta. Ob pojavu nenadne srčne smrti pa nemudoma izvedejo temeljne postopke oživljanja.
Ključne besede: pacient, bolečina, akutni koronarni sindrom, akutni miokardni infarkt, prva oskrba
Objavljeno: 26.09.2014; Ogledov: 1152; Prenosov: 363
.pdf Celotno besedilo (716,63 KB)

7.
Vloga nevrofilne gelatinaze povezane z lipokalinom -NGAL pri bolnikih z akutnim infarktom srca in dvigom veznice ST po primarni perkutani koronarni intervenciji
Simona Kirbiš, 2016, doktorsko delo/naloga

Opis: Uvod Akutni miokardni infarkt z dvigom veznice ST (STEMI) pomeni tveganje za razvoj obsežne ishemične nekroze in s tem sistolično in diastolično disfunkcijo levega prekata, ki vodi v srčno popuščanje, nenadno srčno smrt in povečano umrljivost po STEMI, če ni ustreznega zdravljenja. Ustrezno zdravljenje je čim zgodnejše reperfuzijsko zdravljenje s primarno perkutano koronarno intervencijo (PKI). Kljub zdravljenju s primarno PKI pa se pri bolnikih s STEMI lahko pojavijo zapleti kot so akutno srčno popuščanje, akutna ledvična poškodba, krvavitve, itd. Z lipokalinom povezana nevtrofilna gelatinaza (NGAL) je nov zgodnji označevalec akutne ledvične okvare, ki pa se prav tako sprošča iz poškodovane srčne mišice in bi lahko napovedoval slabši potek in prognozo pri bolnikih s STEMI. Cilji Cilj naše raziskave je bil pri bolnikih s STEMI, zdravljenimi s primarno PKI in kombinacijo antiagregacijskih in antikoagulacijskih sredstev, oceniti vlogo urinskega NGAL pri oceni srčnega popuščanja, opredeljenega s povišanimi vrednostmi NT-proBNP (≥ 400 pmol/l), razredi po Killipu (≥ II) in z dvodimenzijsko transtorakalno ehokardiografijo izmerjenim EF (< 50%). Bolniki in metode Izvedena je bila prospektivna monocentrična neintervencijska klinična raziskava, ki je potekala v enoti intenzivne interne medicine (OIIM) Univerzitetnega kliničnega centra Maribor med aprilom 2010 in julijem 2011. Vključenih je bilo 61 bolnikov s STEMI po primarni PKI. Ob sprejemu in med hospitalizacijo smo vsem bolnikov odvzeli kri za določitev serumskega kreatinina, troponina I, krvne slike, CRP in NT-proBNP. NGAL je bil določen v urinu ob sprejemu in po 12 urah. V prvih 24 urah smo ehokardiografsko izračunali iztisni delež levega prekata. Vrednosti NGAL, izmerjene v urinu smo primerjali med bolniki s srčnim popuščanjem (serumski NT-proBNP ≥ 400 pmol/l) in bolniki brez srčnega popuščanja (serumski NT-proBNP < 400 pmol/l). Glede na vrednosti urinske NGAL ob sprejemu in po 12 urah smo primerjali vrednosti označevalcev srčnega popuščanja (NT-proBNP), vnetja (CRP), ledvične funkcije (serumski kreatinin) in velikost ishemične nekroze (troponin I). Rezultati Vrednosti urinske NGAL so bile pri večini bolnikov pod normalnimi vrednostmi (137 ng/ml). Povprečna vrednost urinske NGAL ob sprejemu je bila 24,5 ± 42,1 ng/ml, po 12 urah 27,7 ± 42,7 ng/ml. Pri bolnikih s srčnim popuščanjem (NT-proBNP ≥ 400 pmol/l) v primerjavi z bolniki brez srčnega popuščanja (NT-proBNP < 400 pmol/l) ni bilo pomembnih razlik v povprečnih vrednostih kreatinina ob sprejemu (117,3 ± 60,7 μmol/l, proti 96,4 ± 34,4 μmol/l, p > 0,05), levkocitih ob sprejemu (12,6 ± 5,1 x 1012/l, proti 10,5 ± 3,7 x 1012/l, p > 0,05) troponinu I po 12 urah (65,3 ± 37,7 μg/l, proti 50,8 ± 36,5 μg/l, p > 0,05), najvišjem troponinu I (75,6 ± 44,6 μg/l, proti 58,8 ± 36,2 μg/l, p > 0,05) ter količini porabljenega kontrasta (160,3 ± 69,6, proti 142,0 ± 67,3 ml, p > 0,05, medtem ko so bile povprečna vrednost urinske NGAL ob sprejemu (45,0 ± 65,2 ng/ml, proti 14,8 ± 19,2 ng/ml; p < 0.01) in po 12 urah (53,8 ± 63,6 ng/ml, proti 15,5 ± 18,3 ng/ml, p < 0.01) ter povprečne vrednost CRP pomembno višje (59,5 ± 74,9 mg/l, proti 21,3 ± 23,3 mg/, p < 0,01). Urinski NGAL 50 ng/ml je imel 90% specifičnost in 25% občutljivost za srčno popuščanje, zato smo primerjali bolnike z urinskim NGAL nad in pod 50 ng/ml in ugotovili, pomembno razliko med bolniki z urinskim NGAL ≥ 50 ng/ml in < 50 ng/ml ob sprejemu in po 12 urah v NT-proBNP, iztisnem deležu levega prekata, označevalci vnetja in vrednostih kreatinina. Urinski NGAL je bil neodvisno povezan z serumskim NT-proBNP. Zaključek Podatki iz naše raziskave potrjujejo, da je urinski NGAL zgodaj v poteku STEMI povezan s pomembno povišanim NT-proBNP - označevalcem akutnega srčnega popuščanja, in sicer so že vrednosti urinske NGAL ≥ 50 ng/ml, ki so sicer bistveno nižje od normalnih (137 ng/ml) vrednosti, visoko specifične za srčno popuščanje.
Ključne besede: Z lipokalinom povezana nevtrofilna gelatinaza – NGAL, srčno popuščanje, akutni miokardni infarkt z dvigom veznice ST – STEMI, akutna ledvična poškodba
Objavljeno: 16.12.2016; Ogledov: 909; Prenosov: 65
.pdf Celotno besedilo (4,63 MB)

8.
UPORABA ZDRAVIL V NUJNI MEDICINSKI POMOČI PRI PACIENTU Z AKUTNIM KORONARNIM SINDROMOM
Renata Tomplak, 2016, diplomsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: Bolezni srca in ožilja so eden glavnih vzrokov umrljivosti v Sloveniji in v Evropi, ne samo pri starejših, tudi pri srednjih generacijah. Akutni koronarni sindrom (AKS), ki v večini primerov nastane zaradi nestabilne aterosklerotične lehe in posledično tromboze, predstavlja eno najpomembnejših zdravstvenih težav in je glavni vzrok umiranja bolnikov s koronarno boleznijo. Raziskovalne metode: V diplomskem delu smo predstavili zgradbo srca in ožilja ter smernice za obravnavo pacientov z akutnim koronarnim sindromom. Želeli smo izvedeti ali se le –te upoštevajo v vsakdanji praksi pri obravnavi pacientov z AKS. Opravili smo analizo Protokolov nujne intervencije v Zdravstvenem domu Šmarje, v letih 2002, 2007 ter 2012 in jih grafično prikazali. Predstavljena so tudi zdravila, ki se uporabljajo pri zdravljenju AKS na terenu, ter vloga reševalca pri aplikaciji terapije. Rezultati: Rezultati analize protokolov v desetletnem obdobju so zadovoljivi, saj se smernice za obravnavo pacientov z AKS s strani ekip NMP v veliki meri upoštevajo. Analiza pričakovano kaže, da so srčno – žilne bolezni v porastu, da pogosteje obolevajo moški ter, da so le – ti v povprečju skoraj deset let starejši od žensk. Ugotovili smo, da največji problem predstavljata čas in mesto začetka zdravljenja, saj je bila ekipa NMP s strani pacienta aktivirana do 1,5 ure po pojavu bolečine v prsnem košu, ter da pacienti s tovrstnimi težavami največkrat kar sami pridejo v ambulanto NMP. Sklep: Ker je največji problem dokaj pozna aktivacija ekipe NMP s strani pacienta, menim, da so osebe z dejavniki tveganja za koronarno bolezen premalo osveščene o vzrokih, nevarnostih in zapletih, ki jim lahko pretijo ob nenadnem pojavu bolečine v prsnem košu. V veliki meri bi k prepoznavanju težav in zapletov oseb s koronarno boleznijo pripomogle zdravstveno –vzgojne delavnice ter mediji.
Ključne besede: zdravila, nujna medicinska pomoč, srce, žile, akutni koronarni sindrom, akutni miokardni infarkt, zdravstveni tehnik – reševalec.
Objavljeno: 12.05.2016; Ogledov: 1198; Prenosov: 206
.pdf Celotno besedilo (2,06 MB)

9.
Športna rehabilitacija po akutnem miokardnem infarktu
Petra Milivojević, 2018, diplomsko delo

Opis: Bolezni srca in ožilja so vodilni vzrok smrti na svetu. Do akutnega miokardnega infarkta pride zaradi zapore žile, ki oskrbuje srčno mišico, s strdkom, kar lahko povzroči hude poškodbe ali celo odmrtje tkiva. Ogromno dejavnikov tveganja je odgovornih za razvoj koronarnih bolezni, med njimi prevladuje telesna neaktivnost. Ljudje v večini primerov ukrepamo, ko že pride do problema, to pomeni, da raje delujemo kurativno kot preventivno. Pri miokardnem infarktu je to včasih lahko usodno. S pomočjo prebiranja domače in tuje literature smo opredelili akutni miokardni infarkt, njegovo zdravljenje, preprečevanje ter vadbo po njem. V diplomski nalogi smo se osredotočili na vadbo po prebolelem AMI. Poudarek je predvsem na orientaciji glede intenzitete in doziranju obremenitev, z namenom učinkovite, individualno prilagojene in varne vadbe.
Ključne besede: srce, akutni miokardni infarkt, rehabilitacija, aerobna vadba, vadba za moč
Objavljeno: 18.12.2018; Ogledov: 174; Prenosov: 63
.pdf Celotno besedilo (804,64 KB)

10.
Osveščenost ljudi o srčnem infarktu
Petra Gradišek, 2018, diplomsko delo

Opis: Izhodišča: Pomembno je, da čim širša laična populacija pozna znake nastanka srčnega infarkta in ob pojavu le teh ustrezno ukrepa, saj se tako lahko rešuje življenje, ali pa izboljša rehabilitacija po srčnem infarktu, zato je namen našega zaključnega dela ugotoviti, če so ljudje dovolj osveščeni o srčnem infarktu. Glede na to, da je pri srčnem infarktu velika verjetnost, da pride do srčnega zastoja, je zelo pomembno, da tudi laična populacija pozna osnove oživljanja. Raziskovalne metode: V zaključnem delu je bila uporabljena deskriptivna metoda dela in kvantitativna metodologija raziskovanja. Raziskavo smo izvedli v eni izmed manjših občin v osrednji Sloveniji in je zajemala 100 udeležencev. Podatke smo zbirali s pomočjo vprašalnika, ki je vseboval 27 vprašanj zaprtega tipa. Rezultati: Ugotovili smo, da so anketiranci v naši raziskavi vse splošno dobro osveščeni o srčnem infarktu, da bi prepoznali znake in simptome srčnega infarkta ter da bi v večini pri osebi, ki bi doživela srčni infarkt znali pravilno ukrepati. Vendar pa so anketiranci potrdili, da je še vedno premalo informacij o srčnem infarktu. Diskusija in zaključek: Srčni infarkt je po vsem svetu vodilni vzrok umrljivosti. Glede na to, da srčni infarkt spada pod nujna stanja, je pomembno, da ga prepoznamo in ob tem pravilno ukrepamo. Čeprav so razviti centri za invazivno zdravljenje pacientov po srčnem infarktu, pa brez hitre oziroma laične prve pomoči, ne moremo rešiti ničesar. Zato je zelo pomembna osveščenost ljudi o srčnem infarktu, saj bi s tem lahko preprečili marsikatero smrt v domačem okolju.
Ključne besede: akutni koronarni sindrom, miokardni infarkt, dejavniki tveganja, simptomi in znaki, prva pomoč, nujna medicinska pomoč.
Objavljeno: 14.01.2019; Ogledov: 301; Prenosov: 109
.pdf Celotno besedilo (809,81 KB)

Iskanje izvedeno v 0.26 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici