1. |
2. |
3. |
4. Prepoznavanje in ukrepi reševalcev pri akutnem miokardnem infarktu v prehospitalnem okoljuŽan Dreisibner, 2021, diplomsko delo Opis: Uvod: Definirali smo akutni miokardni infarkt, predstavili simptome, dejavnike tveganja in analizirali strokovno literaturo s tega področja. Za raziskavo smo uporabili anketni vprašalnik, ki so ga izpolnili zaposleni v nujni medicinski pomoči v enem izmed zdravstvenih domov v Sloveniji.
Metode: V diplomskem delu smo uporabili kvantitativno metodologijo raziskovanja ter deskriptivno metodo dela.
Rezultati: Na podlagi vprašalnika smo ugotovili, da imajo reševalci v nujni medicinski pomoči zadostno znanje iz področja prepoznave in ukrepov pri akutnem miokardnem infarktu.
Razprava in sklep: Ugotovili smo, da je v nujni medicinski pomoči potrebno nenehno nadgrajevat znanje s pomočjo dodatnih izobraževanj. Primerjali smo odgovore zaposlenih v različnih situacijah s področja akutnega miokardnega infarkta in ukrepov, ki so potrebni v dani situaciji. Ukrepi pri akutnem miokardnem infarktu se skozi leta spreminjajo glede na smernice, ki jih sprejema Evropski svet za reanimacijo. Z vidika reševalcev je potrebno uvesti dodatna izobraževanja in dopolnjevanje znanja. Ključne besede: akutni miokardni infarkt, temeljni postopki oživljanja, akutni koronarni sindrom, reševalci Objavljeno v DKUM: 10.02.2021; Ogledov: 1371; Prenosov: 305 Celotno besedilo (613,88 KB) |
5. Obravnava pacienta z akutnim koronarnim sindromom v urgentni dejavnostiUrša Markež, 2019, diplomsko delo Opis: Izhodišča: Akutni koronarni sindrom predstavlja velik izziv po celem svetu, saj predstavlja enega od vzrokov umiranja ljudi, njegovo diagnosticiranje pa je velikokrat zahtevno. Delimo ga na akutni miokardni infarkt z dvigom ST spojnice, akutni miokardni infarkt brez dviga ST spojnice, nestabilno angino pektoris in nenadni srčni zastoj.
Metode: Pri pisanju teoretičnega dela smo uporabili deskriptivno metodo dela, prav tako pri izvedbi raziskave, kjer smo uporabili tudi kvantitativno metodologijo. V tem drugem delu smo opravili retrospektivno raziskavo, kjer smo pregledali ambulantne kartone pacientov, obravnavanih v izbrani urgentni ambulanti v zadnjih 5 letih.
Rezultati: Zabeležili smo 678 pacientov, obravnavanih v urgentni ambulanti, več je bilo moških (58,6 %) in velika večina je bila starejših pacientov. Največ pacientov je z iskanjem pomoči odlašalo nekaj dni. Najpogostejša diagnoza je bil akutni miokardni infarkt brez dviga ST spojnice (26,1 %). Kot najpogostejša simptoma sta se pojavila bolečina v prsnem košu in težko dihanje. Večini pacientom ni bila dodeljena ustrezna triažna kategorija, temveč so bili uvrščeni v nižje kategorije. Večina pacientov je bila napotena v nadaljnjo bolnišnično obravnavo (97,3 %).
Diskusija: Z raziskavo smo prikazali obravnavo pacienta z akutnim koronarnim sindromom v urgentni dejavnosti, s katero smo želeli zdravstvenim delavcem omogočiti celosten vpogled v obravnavo teh pacientov. Zaradi vse več pridruženih bolezni, prisotnih dejavnikov tveganja in posledičnega nastanka neznačilnih simptomov je pomembno, da se zdravstveni delavci nenehno izobražujejo, da bodo pacientom lahko nudili pravočasno in kakovostno obravnavo. Ključne besede: akutni miokardni infarkt, nestabilna angina pektoris, srčni zastoj, zdravstvena oskrba, urgentna dejavnost, medicinska sestra, triaža Objavljeno v DKUM: 01.10.2019; Ogledov: 1854; Prenosov: 390 Celotno besedilo (901,20 KB) |
6. |
7. Osveščenost ljudi o srčnem infarktuPetra Gradišek, 2018, diplomsko delo Opis: Izhodišča: Pomembno je, da čim širša laična populacija pozna znake nastanka srčnega infarkta in ob pojavu le teh ustrezno ukrepa, saj se tako lahko rešuje življenje, ali pa izboljša rehabilitacija po srčnem infarktu, zato je namen našega zaključnega dela ugotoviti, če so ljudje dovolj osveščeni o srčnem infarktu. Glede na to, da je pri srčnem infarktu velika verjetnost, da pride do srčnega zastoja, je zelo pomembno, da tudi laična populacija pozna osnove oživljanja.
Raziskovalne metode: V zaključnem delu je bila uporabljena deskriptivna metoda dela in kvantitativna metodologija raziskovanja. Raziskavo smo izvedli v eni izmed manjših občin v osrednji Sloveniji in je zajemala 100 udeležencev. Podatke smo zbirali s pomočjo vprašalnika, ki je vseboval 27 vprašanj zaprtega tipa.
Rezultati: Ugotovili smo, da so anketiranci v naši raziskavi vse splošno dobro osveščeni o srčnem infarktu, da bi prepoznali znake in simptome srčnega infarkta ter da bi v večini pri osebi, ki bi doživela srčni infarkt znali pravilno ukrepati. Vendar pa so anketiranci potrdili, da je še vedno premalo informacij o srčnem infarktu.
Diskusija in zaključek: Srčni infarkt je po vsem svetu vodilni vzrok umrljivosti. Glede na to, da srčni infarkt spada pod nujna stanja, je pomembno, da ga prepoznamo in ob tem pravilno ukrepamo. Čeprav so razviti centri za invazivno zdravljenje pacientov po srčnem infarktu, pa brez hitre oziroma laične prve pomoči, ne moremo rešiti ničesar. Zato je zelo pomembna osveščenost ljudi o srčnem infarktu, saj bi s tem lahko preprečili marsikatero smrt v domačem okolju. Ključne besede: akutni koronarni sindrom, miokardni infarkt, dejavniki tveganja, simptomi in znaki, prva pomoč, nujna medicinska pomoč. Objavljeno v DKUM: 14.01.2019; Ogledov: 2004; Prenosov: 358 Celotno besedilo (809,81 KB) |
8. Športna rehabilitacija po akutnem miokardnem infarktuPetra Milivojević, 2018, diplomsko delo Opis: Bolezni srca in ožilja so vodilni vzrok smrti na svetu. Do akutnega miokardnega infarkta pride zaradi zapore žile, ki oskrbuje srčno mišico, s strdkom, kar lahko povzroči hude poškodbe ali celo odmrtje tkiva. Ogromno dejavnikov tveganja je odgovornih za razvoj koronarnih bolezni, med njimi prevladuje telesna neaktivnost. Ljudje v večini primerov ukrepamo, ko že pride do problema, to pomeni, da raje delujemo kurativno kot preventivno. Pri miokardnem infarktu je to včasih lahko usodno. S pomočjo prebiranja domače in tuje literature smo opredelili akutni miokardni infarkt, njegovo zdravljenje, preprečevanje ter vadbo po njem. V diplomski nalogi smo se osredotočili na vadbo po prebolelem AMI. Poudarek je predvsem na orientaciji glede intenzitete in doziranju obremenitev, z namenom učinkovite, individualno prilagojene in varne vadbe. Ključne besede: srce, akutni miokardni infarkt, rehabilitacija, aerobna vadba, vadba za moč Objavljeno v DKUM: 18.12.2018; Ogledov: 2279; Prenosov: 239 Celotno besedilo (804,64 KB) |
9. Vloga nevrofilne gelatinaze povezane z lipokalinom -NGAL pri bolnikih z akutnim infarktom srca in dvigom veznice ST po primarni perkutani koronarni intervencijiSimona Kirbiš, 2016, doktorsko delo/naloga Opis: Uvod
Akutni miokardni infarkt z dvigom veznice ST (STEMI) pomeni tveganje za razvoj obsežne ishemične nekroze in s tem sistolično in diastolično disfunkcijo levega prekata, ki vodi v srčno popuščanje, nenadno srčno smrt in povečano umrljivost po STEMI, če ni ustreznega zdravljenja. Ustrezno zdravljenje je čim zgodnejše reperfuzijsko zdravljenje s primarno perkutano koronarno intervencijo (PKI). Kljub zdravljenju s primarno PKI pa se pri bolnikih s STEMI lahko pojavijo zapleti kot so akutno srčno popuščanje, akutna ledvična poškodba, krvavitve, itd. Z lipokalinom povezana nevtrofilna gelatinaza (NGAL) je nov zgodnji označevalec akutne ledvične okvare, ki pa se prav tako sprošča iz poškodovane srčne mišice in bi lahko napovedoval slabši potek in prognozo pri bolnikih s STEMI.
Cilji
Cilj naše raziskave je bil pri bolnikih s STEMI, zdravljenimi s primarno PKI in kombinacijo antiagregacijskih in antikoagulacijskih sredstev, oceniti vlogo urinskega NGAL pri oceni srčnega popuščanja, opredeljenega s povišanimi vrednostmi NT-proBNP (≥ 400 pmol/l), razredi po Killipu (≥ II) in z dvodimenzijsko transtorakalno ehokardiografijo izmerjenim EF (< 50%).
Bolniki in metode
Izvedena je bila prospektivna monocentrična neintervencijska klinična raziskava, ki je potekala v enoti intenzivne interne medicine (OIIM) Univerzitetnega kliničnega centra Maribor med aprilom 2010 in julijem 2011. Vključenih je bilo 61 bolnikov s STEMI po primarni PKI. Ob sprejemu in med hospitalizacijo smo vsem bolnikov odvzeli kri za določitev serumskega kreatinina, troponina I, krvne slike, CRP in NT-proBNP. NGAL je bil določen v urinu ob sprejemu in po 12 urah. V prvih 24 urah smo ehokardiografsko izračunali iztisni delež levega prekata. Vrednosti NGAL, izmerjene v urinu smo primerjali med bolniki s srčnim popuščanjem (serumski NT-proBNP ≥ 400 pmol/l) in bolniki brez srčnega popuščanja (serumski NT-proBNP < 400 pmol/l). Glede na vrednosti urinske NGAL ob sprejemu in po 12 urah smo primerjali vrednosti označevalcev srčnega popuščanja (NT-proBNP), vnetja (CRP), ledvične funkcije (serumski kreatinin) in velikost ishemične nekroze (troponin I).
Rezultati
Vrednosti urinske NGAL so bile pri večini bolnikov pod normalnimi vrednostmi (137 ng/ml). Povprečna vrednost urinske NGAL ob sprejemu je bila 24,5 ± 42,1 ng/ml, po 12 urah 27,7 ± 42,7 ng/ml. Pri bolnikih s srčnim popuščanjem (NT-proBNP ≥ 400 pmol/l) v primerjavi z bolniki brez srčnega popuščanja (NT-proBNP < 400 pmol/l) ni bilo pomembnih razlik v povprečnih vrednostih kreatinina ob sprejemu (117,3 ± 60,7 μmol/l, proti 96,4 ± 34,4 μmol/l, p > 0,05), levkocitih ob sprejemu (12,6 ± 5,1 x 1012/l, proti 10,5 ± 3,7 x 1012/l, p > 0,05) troponinu I po 12 urah (65,3 ± 37,7 μg/l, proti 50,8 ± 36,5 μg/l, p > 0,05), najvišjem troponinu I (75,6 ± 44,6 μg/l, proti 58,8 ± 36,2 μg/l, p > 0,05) ter količini porabljenega kontrasta (160,3 ± 69,6, proti 142,0 ± 67,3 ml, p > 0,05, medtem ko so bile povprečna vrednost urinske NGAL ob sprejemu (45,0 ± 65,2 ng/ml, proti 14,8 ± 19,2 ng/ml; p < 0.01) in po 12 urah (53,8 ± 63,6 ng/ml, proti 15,5 ± 18,3 ng/ml, p < 0.01) ter povprečne vrednost CRP pomembno višje (59,5 ± 74,9 mg/l, proti 21,3 ± 23,3 mg/, p < 0,01). Urinski NGAL 50 ng/ml je imel 90% specifičnost in 25% občutljivost za srčno popuščanje, zato smo primerjali bolnike z urinskim NGAL nad in pod 50 ng/ml in ugotovili, pomembno razliko med bolniki z urinskim NGAL ≥ 50 ng/ml in < 50 ng/ml ob sprejemu in po 12 urah v NT-proBNP, iztisnem deležu levega prekata, označevalci vnetja in vrednostih kreatinina. Urinski NGAL je bil neodvisno povezan z serumskim NT-proBNP.
Zaključek
Podatki iz naše raziskave potrjujejo, da je urinski NGAL zgodaj v poteku STEMI povezan s pomembno povišanim NT-proBNP - označevalcem akutnega srčnega popuščanja, in sicer so že vrednosti urinske NGAL ≥ 50 ng/ml, ki so sicer bistveno nižje od normalnih (137 ng/ml) vrednosti, visoko specifične za srčno popuščanje. Ključne besede: Z lipokalinom povezana nevtrofilna gelatinaza – NGAL, srčno popuščanje, akutni miokardni infarkt z dvigom veznice ST – STEMI, akutna ledvična poškodba Objavljeno v DKUM: 16.12.2016; Ogledov: 2437; Prenosov: 179 Celotno besedilo (4,63 MB) |
10. UPORABA ZDRAVIL V NUJNI MEDICINSKI POMOČI PRI PACIENTU Z AKUTNIM KORONARNIM SINDROMOMRenata Tomplak, 2016, diplomsko delo Opis: Teoretična izhodišča: Bolezni srca in ožilja so eden glavnih vzrokov umrljivosti v Sloveniji in v Evropi, ne samo pri starejših, tudi pri srednjih generacijah. Akutni koronarni sindrom (AKS), ki v večini primerov nastane zaradi nestabilne aterosklerotične lehe in posledično tromboze, predstavlja eno najpomembnejših zdravstvenih težav in je glavni vzrok umiranja bolnikov s koronarno boleznijo.
Raziskovalne metode: V diplomskem delu smo predstavili zgradbo srca in ožilja ter smernice za obravnavo pacientov z akutnim koronarnim sindromom. Želeli smo izvedeti ali se le –te upoštevajo v vsakdanji praksi pri obravnavi pacientov z AKS. Opravili smo analizo Protokolov nujne intervencije v Zdravstvenem domu Šmarje, v letih 2002, 2007 ter 2012 in jih grafično prikazali.
Predstavljena so tudi zdravila, ki se uporabljajo pri zdravljenju AKS na terenu, ter vloga reševalca pri aplikaciji terapije.
Rezultati: Rezultati analize protokolov v desetletnem obdobju so zadovoljivi, saj se smernice za obravnavo pacientov z AKS s strani ekip NMP v veliki meri upoštevajo.
Analiza pričakovano kaže, da so srčno – žilne bolezni v porastu, da pogosteje obolevajo moški ter, da so le – ti v povprečju skoraj deset let starejši od žensk. Ugotovili smo, da največji problem predstavljata čas in mesto začetka zdravljenja, saj je bila ekipa NMP s strani pacienta aktivirana do 1,5 ure po pojavu bolečine v prsnem košu, ter da pacienti s tovrstnimi težavami največkrat kar sami pridejo v ambulanto NMP.
Sklep: Ker je največji problem dokaj pozna aktivacija ekipe NMP s strani pacienta, menim, da so osebe z dejavniki tveganja za koronarno bolezen premalo osveščene o vzrokih, nevarnostih in zapletih, ki jim lahko pretijo ob nenadnem pojavu bolečine v prsnem košu. V veliki meri bi k prepoznavanju težav in zapletov oseb s koronarno boleznijo pripomogle zdravstveno –vzgojne delavnice ter mediji. Ključne besede: zdravila, nujna medicinska pomoč, srce, žile, akutni koronarni sindrom, akutni miokardni infarkt, zdravstveni tehnik – reševalec. Objavljeno v DKUM: 12.05.2016; Ogledov: 2823; Prenosov: 424 Celotno besedilo (2,06 MB) |