1. Primerjava monitoringa in diagnostičnega načina zapisa elektrokardiograma pri diagnostiki akutnega koronarnega sindromaPeter Černe, 2021, magistrsko delo Opis: Uvod: Pri diagnostiki akutnega koronarnega sindroma je elektrokardiografija ena ključnih diagnostičnih metod. EKG monitorji nam omogočajo tako monitoring, kot diagnostični način EKG zapisa, v klinični praksi pa ugotavljamo, da se zapisa medsebojno pogosto razlikujeta. Spremembe EKG zapisa so lahko posledica neustreznega sprejema signala, njegove obdelave ali zapisa EKG posnetka. Namen raziskave je ugotoviti, kako uporaba posameznega načina dela vpliva na detekcijo sprememb pri akutnem koronarnem sindromu.
Metode: V kvantitativni raziskavi smo s pomočjo simulatorja Symbio CS 1201 simulirali osem različnih srčnih ritmov, z EKG monitorjema LifePak 12 in LifePak 15 pa primerjali monitoring EKG zapise z diagnostičnim zapisom 12-kanalnega EKG posnetka. Primerjali smo tudi razliko med odkloni posameznega EKG monitorja.
Rezultati: Ugotavljamo, da so meritve obeh uporabljenih EKG-monitorjev medsebojno identične. Diagnostični EKG-zapisi so potrdili pričakovana odstopanja spojnice ST glede na posamezni simulirani srčni ritem. V monitoring načinu dela pa so prisotna večja odstopanja.
Razprava in sklep: Ustrezna diagnostika akutnega koronarnega sindroma je mogoča le ob uporabi diagnostičnega 12-kanalnega EKG zapisa, z uporabo nizkofrekvenčnega filtra 0,05 Hz. Z večjim filtriranjem v monitoring načinu dela izgubimo zanesljivost diagnostičnih sprememb spojnice ST.
Ključne besede: elektrokardiogram, akutni koronarni sindrom, spojnica ST, EKG signal
Objavljeno v DKUM: 01.12.2021; Ogledov: 1257; Prenosov: 127
 Celotno besedilo (3,84 MB) |
2. Prepoznavanje in ukrepi reševalcev pri akutnem miokardnem infarktu v prehospitalnem okoljuŽan Dreisibner, 2021, diplomsko delo Opis: Uvod: Definirali smo akutni miokardni infarkt, predstavili simptome, dejavnike tveganja in analizirali strokovno literaturo s tega področja. Za raziskavo smo uporabili anketni vprašalnik, ki so ga izpolnili zaposleni v nujni medicinski pomoči v enem izmed zdravstvenih domov v Sloveniji.
Metode: V diplomskem delu smo uporabili kvantitativno metodologijo raziskovanja ter deskriptivno metodo dela.
Rezultati: Na podlagi vprašalnika smo ugotovili, da imajo reševalci v nujni medicinski pomoči zadostno znanje iz področja prepoznave in ukrepov pri akutnem miokardnem infarktu.
Razprava in sklep: Ugotovili smo, da je v nujni medicinski pomoči potrebno nenehno nadgrajevat znanje s pomočjo dodatnih izobraževanj. Primerjali smo odgovore zaposlenih v različnih situacijah s področja akutnega miokardnega infarkta in ukrepov, ki so potrebni v dani situaciji. Ukrepi pri akutnem miokardnem infarktu se skozi leta spreminjajo glede na smernice, ki jih sprejema Evropski svet za reanimacijo. Z vidika reševalcev je potrebno uvesti dodatna izobraževanja in dopolnjevanje znanja.
Ključne besede: akutni miokardni infarkt, temeljni postopki oživljanja, akutni koronarni sindrom, reševalci
Objavljeno v DKUM: 10.02.2021; Ogledov: 1368; Prenosov: 305
Celotno besedilo (613,88 KB) |
3. Osveščenost ljudi o srčnem infarktuPetra Gradišek, 2018, diplomsko delo Opis: Izhodišča: Pomembno je, da čim širša laična populacija pozna znake nastanka srčnega infarkta in ob pojavu le teh ustrezno ukrepa, saj se tako lahko rešuje življenje, ali pa izboljša rehabilitacija po srčnem infarktu, zato je namen našega zaključnega dela ugotoviti, če so ljudje dovolj osveščeni o srčnem infarktu. Glede na to, da je pri srčnem infarktu velika verjetnost, da pride do srčnega zastoja, je zelo pomembno, da tudi laična populacija pozna osnove oživljanja.
Raziskovalne metode: V zaključnem delu je bila uporabljena deskriptivna metoda dela in kvantitativna metodologija raziskovanja. Raziskavo smo izvedli v eni izmed manjših občin v osrednji Sloveniji in je zajemala 100 udeležencev. Podatke smo zbirali s pomočjo vprašalnika, ki je vseboval 27 vprašanj zaprtega tipa.
Rezultati: Ugotovili smo, da so anketiranci v naši raziskavi vse splošno dobro osveščeni o srčnem infarktu, da bi prepoznali znake in simptome srčnega infarkta ter da bi v večini pri osebi, ki bi doživela srčni infarkt znali pravilno ukrepati. Vendar pa so anketiranci potrdili, da je še vedno premalo informacij o srčnem infarktu.
Diskusija in zaključek: Srčni infarkt je po vsem svetu vodilni vzrok umrljivosti. Glede na to, da srčni infarkt spada pod nujna stanja, je pomembno, da ga prepoznamo in ob tem pravilno ukrepamo. Čeprav so razviti centri za invazivno zdravljenje pacientov po srčnem infarktu, pa brez hitre oziroma laične prve pomoči, ne moremo rešiti ničesar. Zato je zelo pomembna osveščenost ljudi o srčnem infarktu, saj bi s tem lahko preprečili marsikatero smrt v domačem okolju.
Ključne besede: akutni koronarni sindrom, miokardni infarkt, dejavniki tveganja, simptomi in znaki, prva pomoč, nujna medicinska pomoč.
Objavljeno v DKUM: 14.01.2019; Ogledov: 2003; Prenosov: 358
Celotno besedilo (809,81 KB) |
4. KOMPETENCE ZDRAVSTVENIH REŠEVALCEV PRI OBRAVNAVI AKUTNEGA KORONARNEGA SINDROMA V NUJNI MEDICINSKI POMOČI NA TERENUSamo Podhostnik, 2016, magistrsko delo Opis: Uvod: Akutni koronarni sindrom (AKS) predstavlja enega najpomembnejših in pogostih zdravstvenih problemov v svetu ter glavni vzrok umiranja bolnikov s koronarno boleznijo. Namen magistrskega dela je ugotoviti, če znanja in spretnosti zdravstvenih reševalcev zadostujejo za celostno začetno obravnavo bolnikov z AKS.
Metode: Uporabljena je bila kvantitativna metodologija. Kot instrument zbiranja podatkov je bil uporabljen strukturiran anketni vprašalnik. Pridobljene podatke smo obdelali z uporabo deskriptivne in inferenčne statistike. Za obdelavo podatkov smo uporabili statistični program IBM SPSS 21.
Rezultati: V raziskavi je bila nizka odzivnost anketirancev, morda zaradi zahtevne ankete. Podatki kažejo, da zdravstveni reševalci ne dosegajo željeni/potrebni nivo znanja za samostojno začetno obravnavo bolnikov z AKS, kar je pokazalo preverjanja znanja v anketi. Rezultati tudi kažejo (p = 0,16), da ni statistične povezanosti med dolžino delovne dobe v NMP in znanjem reševalcev.
Interpretacija in zaključek: V raziskavi je bila nizka odzivnost anketirancev. Podatki kažejo, da zdravstveni reševalci ne dosegajo nivo željenega/potrebnega znanja za samostojno začetno obravnavo bolnikov z AKS. Rezultati raziskave kažejo, da je potrebno na področju začetne obravnave bolnikov z AKS izvajati dodatna izobraževanja zdravstvenih reševalcev. Znanje, spretnosti ter poznavanje protokolov bi lahko uporabili skupaj z informacijsko komunikacijsko tehnologijo zlasti v odsotnosti zdravnika, s čimer bi močno prispevali k boljšim končnim rezultatom zdravljenja AKS.
Ključne besede: akutni koronarni sindrom, zdravstveni reševalec, znanje, spretnosti.
Objavljeno v DKUM: 04.01.2017; Ogledov: 2109; Prenosov: 367
Celotno besedilo (1,20 MB) |
5. |
6. UPORABA ZDRAVIL V NUJNI MEDICINSKI POMOČI PRI PACIENTU Z AKUTNIM KORONARNIM SINDROMOMRenata Tomplak, 2016, diplomsko delo Opis: Teoretična izhodišča: Bolezni srca in ožilja so eden glavnih vzrokov umrljivosti v Sloveniji in v Evropi, ne samo pri starejših, tudi pri srednjih generacijah. Akutni koronarni sindrom (AKS), ki v večini primerov nastane zaradi nestabilne aterosklerotične lehe in posledično tromboze, predstavlja eno najpomembnejših zdravstvenih težav in je glavni vzrok umiranja bolnikov s koronarno boleznijo.
Raziskovalne metode: V diplomskem delu smo predstavili zgradbo srca in ožilja ter smernice za obravnavo pacientov z akutnim koronarnim sindromom. Želeli smo izvedeti ali se le –te upoštevajo v vsakdanji praksi pri obravnavi pacientov z AKS. Opravili smo analizo Protokolov nujne intervencije v Zdravstvenem domu Šmarje, v letih 2002, 2007 ter 2012 in jih grafično prikazali.
Predstavljena so tudi zdravila, ki se uporabljajo pri zdravljenju AKS na terenu, ter vloga reševalca pri aplikaciji terapije.
Rezultati: Rezultati analize protokolov v desetletnem obdobju so zadovoljivi, saj se smernice za obravnavo pacientov z AKS s strani ekip NMP v veliki meri upoštevajo.
Analiza pričakovano kaže, da so srčno – žilne bolezni v porastu, da pogosteje obolevajo moški ter, da so le – ti v povprečju skoraj deset let starejši od žensk. Ugotovili smo, da največji problem predstavljata čas in mesto začetka zdravljenja, saj je bila ekipa NMP s strani pacienta aktivirana do 1,5 ure po pojavu bolečine v prsnem košu, ter da pacienti s tovrstnimi težavami največkrat kar sami pridejo v ambulanto NMP.
Sklep: Ker je največji problem dokaj pozna aktivacija ekipe NMP s strani pacienta, menim, da so osebe z dejavniki tveganja za koronarno bolezen premalo osveščene o vzrokih, nevarnostih in zapletih, ki jim lahko pretijo ob nenadnem pojavu bolečine v prsnem košu. V veliki meri bi k prepoznavanju težav in zapletov oseb s koronarno boleznijo pripomogle zdravstveno –vzgojne delavnice ter mediji.
Ključne besede: zdravila, nujna medicinska pomoč, srce, žile, akutni koronarni sindrom, akutni miokardni infarkt, zdravstveni tehnik – reševalec.
Objavljeno v DKUM: 12.05.2016; Ogledov: 2823; Prenosov: 424
Celotno besedilo (2,06 MB) |
7. MNENJE ČLANOV PROSTOVOLJNIH GASILSKIH DRUŠTEV O POMENU TEČAJEV TEMELJNIH POSTOPKOV OŽIVLJANJAAleš Očko, 2015, diplomsko delo Opis: Teoretična izhodišča: V sodobnem svetu uvrščamo bolezni srca in ožilja v sam vrh vzrokov umrljivosti. Člani prostovoljnih gasilskih društev (PGD) so takšnim situacijam še posebej izpostavljeni zaradi vpliva okolja na posameznih intervencijah. Gasilska zveza Slovenije (GZS) šteje več kot 140.000 prostovoljnih članov, ki tako predstavljajo pomemben odstotek slovenskega prebivalstva, zato domnevamo, da v večji meri predstavljajo potencialne mimoidoče tudi v lokalni skupnosti, v kolikor bi nekdo doživel srčni zastoj. Oceniti zainteresiranost članov anketiranih PGD za izvajanje tečajev temeljnih postopkov oživljanja (TPO), oceniti, v kolikšni meri jim je takšno znanje do sedaj že prišlo prav v realni situaciji, in primerjati prisotnost strahu pred umetnim predihavanjem »usta na usta« nasproti laični populaciji.
Metode: Uporabili smo deskriptivno metodo dela, ki se je nanašala na študijo domače in tuje literature ter analitično metodo dela, ki se je nanašala na rezultate ankete, izvedene med člani PGD Gasilske zveze (GZ) Šmarje pri Jelšah.
Rezultati: Na podlagi ankete smo ugotovili, da 46 % anketiranih meni, da je takšnih tečajev absolutno premalo, še dodatnih 51 % pa jih je mnenja, da bi jih lahko bilo več. V realni situaciji je moralo svoje znanje TPO uporabiti že 20 % anketiranih članov PGD. 68 % anketiranih je hkrati tudi mnenja, da umetno predihavanje »usta na usta« ne vpliva na to, ali bi lažje pristopili k osebi, ki bi potrebovala TPO.
Sklep: Poučevanje TPO med člani PGD je izjemnega pomena za dvig znanja TPO na ravni pomembnega dela slovenske populacije. Ker se smernice Evropskega sveta za reanimacijo (ERC) in Ameriško kardiološko združenje (AHA) posodabljajo vsakih pet let, bi bilo smiselno najmanj v takšnem časovnem okviru izvajati tečaje TPO med člani PGD.
Ključne besede: temeljni postopki oživljanja, prostovoljno gasilsko društvo, veriga preživetja, akutni koronarni sindrom, nenadna srčna smrt
Objavljeno v DKUM: 15.04.2015; Ogledov: 2128; Prenosov: 288
Celotno besedilo (1,93 MB) |
8. Prva oskrba pacienta ob akutnem koronarnem sindromuTanja Kociper, 2014, diplomsko delo Opis: Teoretična izhodišča. Akutni koronarni sindrom je glavni vzrok umiranja pacientov z koronarno boleznijo srca. Nastane zaradi nenadnega neravnovesja med porabo in dotokom kisika v srčno mišico. Skupna značilnost pacientov z akutnim koronarnim sindromom je ishemična srčna bolečina.
Namen. Namen diplomskega dela v teoretičnem delu je predstaviti akutni koronarni sindrom in strokovno prvo oskrbo s strani zdravstvenega osebja. Želeli smo ugotoviti osveščenosti ljudi o ukrepanju v primeru akutnega miokardnega infarkta in mnenje laičnega prebivalstva o pomenu prve pomoči in izobraževanja s tega področja.
Metodologija raziskovanja. Uporabili smo deskriptivno in analitično metodo raziskovanja s pomočjo anketnega vprašalnika. Ob pregledu strokovne domače in tuje literature smo opisali akutni koronarni sindrom.
Rezultati. 90 % anketirancev je izbrala bolečino v prsih kot glavni simptom prepoznave akutnega miokardnega infarkta. Precej anketirancev (68 %) bi znalo tudi pravilno nuditi prvo pomoč. Vsi anketiranci menijo, da bi bilo dobro, da bi imeli dodatna usposabljanja s tega področja.
Sklep. Prepoznavanje ishemične bolečine s strani laične javnosti je zelo pomembno. Tako bistveno izboljšajo možnost preživetja posameznika ob pojavu akutnega miokardnega infarkta. Ob pojavu nenadne srčne smrti pa nemudoma izvedejo temeljne postopke oživljanja.
Ključne besede: pacient, bolečina, akutni koronarni sindrom, akutni miokardni infarkt, prva oskrba
Objavljeno v DKUM: 26.09.2014; Ogledov: 2691; Prenosov: 542
Celotno besedilo (716,63 KB) |
9. STANDARDI IN POSTOPKI OBRAVNAVE BOLNIKA Z AKUTNIM MIOKARDNIM INFARKTOM V ENOTI INTERNE INTENZIVNE MEDICINEMatej Repas, 2013, diplomsko delo Opis: Teoretična izhodišča: Akutni koronarni sindrom je pogosta bolezen s skupnimi patogenetskimi mehanizmi in pestro klinično sliko. Bolezni srca in ožilja ostajajo v vsem razvitem svetu vodilni vzrok umrljivosti in obolevnosti in s tem pomembno zmanjšujejo kakovost življenja prebivalstva. Po razširjenosti in pogostosti zapletov je daleč na prvem mestu ishemična bolezen srca, ki je posledica kroničnega aterosklerotičnega bolezenskega procesa koronarnih arterij. Akutni koronarni sindrom pomeni okvir, v katerega umeščamo dramatične zaplete ateroskleroze, prvenstveno akutni srčni infarkt in nestabilno angino pektoris, pa tudi nenadno srčno smrt.
Zelo pomembno je splošno poznavanje srčno-žilnih bolezni, saj s širšim poznavanjem in zavedanjem škodljivih dejavnikov tveganja ter izogibanja le-teh zmanjšujemo možnost za nastop akutnega koronarnega sindroma.
Ključne besede: bolnik, akutni koronarni sindrom - AKS, elektrokardiogram - EKG, PTCA, motnje ritma, akutni miokardni infarkt - AMI, univerzitetni klinični center - UKC.
Objavljeno v DKUM: 22.10.2013; Ogledov: 2459; Prenosov: 562
Celotno besedilo (4,88 MB) |
10. DIPLOMIRANI ZDRAVSTVENIK IN NJEGOVA VLOGA PRI OSKRBI BOLNIKOV Z AKUTNIM KORONARNIM SINDROMOM V PREHOSPITALNI ENOTI NUJNE MEDICINSKE POMOČISamo Podhostnik, 2010, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu smo predstavili začetke in organiziranost nujne medicinske pomoči (NMP) v Sloveniji, organiziranost NMP na Koroškem, ker je posebnost v slovenskem prostoru, ter samo sestavo prehospitalne (PHE) enote. Na kratko smo predstavili tudi zgradbo in delovanje krvnih obtočil. Opisali smo akutni koronarni sindrom (AKS), klinično sliko ter verigo preživetja ob AKS-ju. Opredelili smo delitev AKS-ja glede na 12-kanalni elektrokardiogram in možne zaplete ob AKS-ju. Omenili smo tudi obravnavo bolnika z AKS-jem s strani PHE enote NMP ter vlogo diplomiranega zdravstvenika in aktivnost zdravstvene nege pri oskrbi bolnikov z AKS-jem v PHE enoti. V raziskavi, ki smo jo izvedli na Zdravstveno reševalnem centru Koroške, smo predstavili podatke, koliko bolnikov z AKS-jem iz terena prepeljemo v nadaljnjo oskrbo in zdravljenje v Splošno bolnišnico Slovenj Gradec in koliko v Univerzitetni klinični center Maribor. Ugotovili smo, da so bolniki z AKS-jem starejši ter da prevladuje moški spol, čas in pot sta bila krajša do SB Slovenj Gradec. Večino bolnikov smo prepeljali v SB Slovenj Gradec, vsi bolniki so bili dispnoični ali z bolečino v prsih, v samo enem primeru je prišlo do zapletov med prevozom — reanimacija.
Ključne besede: akutni koronarni sindrom, nujna medicinska pomoč, prehospitalna obravnava, diplomirani zdravstvenik v prehospitalni enoti.
Objavljeno v DKUM: 24.12.2010; Ogledov: 3843; Prenosov: 697
Celotno besedilo (10,17 MB) |
