| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


11 - 13 / 13
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
11.
Depresija in akutni miokardni infarkt
Damijan Klun, 2011, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo predstavili depresijo in akutni miokardni infarkt (AMI). Izpostavili smo najpogostejše dejavnike tveganja za depresijo in AMI. Opisali smo tudi pomen psihokardiologije, ki raziskuje psihološke dejavnike, povezane z razvojem in prisotnostjo koronarne bolezni. V empiričnem delu je predstavljena raziskava, ki je potekala na interni kliniki za kardiologijo v Ljubljani. V njej je sodelovalo 61 bolnikov po preživelem miokardnem infarktu, ki so potrebovali medicinsko ukrepanje, pri katerih smo skušali ugotoviti prisotnost depresivne simptomatike oz. prisotnost same depresivne motnje. Namen diplomskega dela je bil prikazati komorbidnost oz. povezanost med depresijo in AMI. Ugotavljali smo tudi, ali komorbidni AMI in depresija podaljšujeta hospitalizacijo zaradi samega AMI. Prav tako smo ugotavljali dejavnike tveganja za srčno-žilne bolezni, ki pa so povezani tudi z nastankom ali nadaljnjem razvoju depresije, saj je človeški organizem entiteta telesnega in duševnega. Tako je tudi zdravje eno samo. Bolezni srca in ožilja so glavni vzrok smrti. Mnenja strokovnjakov, da se bo depresija prebila v sam vrh vzroka smrti v naslednjih 20 letih, če ne celo prehitela srčno žilne bolezni, nam daje na znanje skrb za dobro mentalno ter telesno zdravje. Psihične bolezni imajo velik vpliv na organizem, kar potrjuje dejstvo, da veliko ljudi z koronarno boleznijo boleha za depresijo. Seveda obstaja tudi korelacija v nasprotni smeri.
Ključne besede: depresija, akutni miokardni infarkt (AMI), psihokardiologija, stres
Objavljeno: 06.01.2012; Ogledov: 2082; Prenosov: 312
.pdf Celotno besedilo (1,13 MB)

12.
AKUTNI KORONARNI SINDROM- PREPOZNAVA IN PRVI UKREPI S STRANI DIPLOMIRANEGA ZDRAVSTVENIKA IN ANALIZA AKS V INTENZIVNI ENOTI CELJE V LETIH 2007/2008
Dragica Jezernik, 2009, diplomsko delo

Opis: Akutni koronarni sindrom predstavlja glavni vzrok umiranja bolnikov s koronarno boleznijo. V diplomskem delu smo predstavili pomen zgodnje prepoznave in prvih ukrepov s strani diplomiranega zdravstvenika, pri bolnikih z akutnim koronarnim sindromom. Opravili smo analizo akutnega koronarnega sindroma, na oddelku za intenzivno interno medicino v splošni bolnišnici Celje, pri bolnikih sprejetih v letih 2007 in 2008. Zanimalo nas je število sprejetih bolnikov zaradi akutnega koronarnega sindroma, ter odstotek bolnikov pri katerih je prišlo do komplikacij, ter vrste le teh. V raziskavo smo vključili tudi anketni vprašalnik. Zanimala nas je stopnja izobraženosti diplomiranih medicinskih sester ( vodje tima ), v enotah intenzivne interne medicine. S svojim strokovnim znanjem in usposobljenostjo lahko pomembno pripomorejo k zmanjšanju najrazličnejših zapletov oziroma komplikacij pri bolnikih z akutnim koronarnim sindromom.
Ključne besede: akutni koronarni sindrom ( AKS ), bolnik, diplomirana medicinska sestra, stenokardija, akutni miokardni infarkt ( AMI ).
Objavljeno: 27.03.2009; Ogledov: 4286; Prenosov: 1243
.pdf Celotno besedilo (1,25 MB)

13.
Iskanje izvedeno v 0.09 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici