Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Tekočinsko ravnovesje pri bolnikih z ledvično odpoved ocenjujemo na podlagi kliničnih meril (zastoj nad pljuči, periferni edemi, telesna teža), dodatno pa lahko uporabimo različne diagnostične metode, kot so ultrazvok (UZ) pljuč, bioimpedančna spektroskopija (BIS), rentgenogram prsnega koša, meritve centralnega venskega tlaka in določanje serumske ravni možganskega natriuretičnega peptida. Ocena tekočinske preobremenitve je lahko nenatančna zaradi precejšnjih omejitev vseh navedenih metod. Pri bolnikih s kronično ledvično boleznijo na hemodializi pogosto uporabimo kombinacijo kliničnega pristopa, UZ pljuč ter BIS. O vlogi navedenih metod pri kritično bolnih z akutno ledvično odpovedjo (ALO) je znanega zelo malo, zato smo se odločili za izvedbo raziskave, katere namen je bil ugotoviti uporabnost in vlogo UZ pljuč in BIS za oceno tekočinskega ravnovesja pri kritično bolnih z ALO v letih 2022 in 2023.
Ključne besede: akutna ledvična odpoved, hipervolemija, ultrazvok pljuč, bioimpedanca, dializa
Objavljeno v DKUM: 24.01.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 11
Celotno besedilo (743,48 KB)

Opis: Uvod Za kontrastno nefropatijo je značilna akutna ledvična odpoved ali poslabšanje kronične ledvične odpovedi po vnosu jodiranih rentgenskih kontrastnih sredstev v kri. Kontrastna nefropatija je tretji najpogostejši vzrok akutne ledvične odpovedi nastale v bolnišnici, povezana je z večjo intrahospitalno in dolgoročno obolevnostjo in umrljivostjo ter s podaljšanjem trajanja hospitalizacije. Raziskave so pokazale, da je za zmanjšanje tveganja za nastanek kontrastne nefropatije učinkovita intravenska hidracija pred radiokontrastno preiskavo s fiziološko raztopino ali raztopino natrijevega bikarbonata. Za dodatno zmanjšanje tveganja so raziskovali vpliv vazodilatatorjev in antioksidantov. Raziskave o vplivu antioksidanta N-acetilcisteina na incidenco kontrastne nefropatije so dale precej neenotne rezultate. Malo pa je raziskav o vplivu askorbinske kisline, vitamina z antioksidantnim delovanjem. Bolniki in metode Opravili smo randomizirano, s placebom kontrolirano, prospektivno raziskavo o incidenci kontrastne nefropatije in o vplivu askorbinske kisline na incidenco kontrastne nefropatije po koronarni arteriografiji ali angioplastiki pri bolnikih z zmanjšanim ledvičnim delovanjem. Dodatno smo ugotavljali prevalenco zmanjšanega ledvičnega delovanja pri bolnikih pred opravljeno koronarno arteriografijo ali angioplastiko (serumska koncentracija kreatinina nad 107 mol/l). Vključili smo 81 bolnikov s serumsko koncentracijo kreatinina pred preiskavo nad 107 mol/l, ki so imeli opravljeno koronarno arteriografijo ali angioplastiko. Po randomizaciji je 40 bolnikov prejelo 3 grame askorbinske kisline oralno vsaj 2 uri pred preiskavo, 2 grama askorbinske kisline zvečer po preiskavi in 2 grama askorbinske kisline naslednje jutro. Placebo je prejelo 41 bolnikov. Vsi bolniki so prejemali intravensko infuzijo fiziološke raztopine 50 do 100 ml/uro vsaj 2 uri pred preiskavo in vsaj 6 ur po preiskavi. Kriterij za kontrastno nefropatijo je bil porast serumskega kreatinina 3. do 4. dan po preiskavi za vsaj 25 % ali porast serumske koncentracije cistatina C za vsaj 25 % nad vrednost pred preiskavo. Rezultati Pri bolnikih, ki so imeli v obdobju raziskave opravljeno koronarno arteriografijo ali angioplastiko je znašala prevalenca zmanjšanega ledvičnega delovanja pred preiskavo 24,7 %. Kontrastna nefropatija je bila prisotna pri 5/81 bolnikov (6,2 %). Incidenca kontrastne nefropatije je bila 3 % v skupini, ki je prejela askorbinsko kislino in 7,3 % v kontrolni skupini. Razlika ni bila statistično pomembna (p= 0,512). Če je bil kriterij za kontrastno nefropatijo porast serumskega cistatina C po preiskavi za vsaj 25 %, je bila le-ta prisotna pri ravno tako 5 bolnikih. Bolnike smo razdelili še v skupini z zvišanjem ali znižanjem serumske koncentracije kreatinina po preiskavi glede na vrednost pred preiskavo. Zvišanje serumske koncentracije kreatinina je bilo prisotno pri 10/81 (12,3 %) bolnikov, ki so prejeli askorbinsko kislino in pri 19/81 (23,4 %) bolnikov v kontrolni skupini. Razlika je bila statistično značilna (p= 0,038). Bolniki s kontrastno nefropatijo so bili, v primerjavi z bolniki brez kontrastne nefropatije, pogosteje moški, imeli so večjo povprečno telesno težo, bili so starejši, pred preiskavo so imeli v povprečju višji serumski kreatinin, cistatin C in nižjo ocenjeno glomerulno filtracijo, med preiskavo so v povprečju prejeli več kontrastnega sredstva. Vendar razlika med skupinama glede teh parametrov ni bila statistično pomembna. Nobeden od bolnikov s kontrastno nefropatijo ni potreboval nadomestnega dializnega zdravljenja. Zaključki Z raziskavo nismo ugotovili statistično pomembnega vpliva askorbinske kisline na zmanjšanje incidence kontrastne nefropatije po koronarni arteriografiji pri bolnikih z zmanjšanim ledvičnim delovanjem. Nakazuje pa se zaščitni vpliv askorbinske kisline, ki se kaže z manjšo incidenco poslabšanja ledvičnega delovanja po preiskavi v zdravljeni skupini bolnikov.
Ključne besede: rentgenska kontrastna sredstva, kontrastna nefropatija, akutna ledvična odpoved, koronarna angiografija, askorbinska kislina
Objavljeno v DKUM: 11.02.2014; Ogledov: 2935; Prenosov: 166
Celotno besedilo (12,27 MB)