SLO | ENG

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 16
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
3.
4.
PRIMERJAVA UPORABNOSTI NEKATERIH RASTLIN ZA PREZIMNO OZELENITEV TAL
Vlado Časar, 2010, diplomsko delo

Opis: Poljski poskus je bil izveden na UKC — Pohorski dvor in KPD — Rogoza. Potekal je od avgusta 2004 do aprila 2005. Poskus je bil postavljen po split-plot metodi v štirih ponovitvah. Glavne parcelice so predstavljale prezimne dosevke, podparcelice pa čas setve le-teh. Proučevan je bil vpliv časa setve (sredini avgusta, sredina septembra in sredina oktobra) na rast in razvoj, količino simbiotsko vezanega in akumuliranega dušika v rastlinah ter mineralnega dušika v tleh petih prezimnih dosevkov (mnogocvetna ljuljka, podzemna detelja, inkarnatka, črna detelja in ozimna grašica). Čas setve je statistično značilno vplival na vse proučevane parametre. Zgodnji rok setve (sredina avgusta) se je izkazal, kot najboljši in je torej ključnega pomena za dober in kakovosten pridelek, kakor tudi zadovoljivo količino simbiotsko vezanega in akumuliranega dušika, ki bo ob zaoravanju na voljo naknadno sejani poljščini. Zelo pozen rok setve (sredina oktobra) pa ni več primeren za setev prezimnih dosevkov iz družine metuljnic. Med proučevanimi prezimnimi dosevki so se kot najuporabnejše izkazale ozimna grašica, podzemna detelja in inkarnatka.
Ključne besede: akumulacija dušika, čas setve, mineralni dušik v tleh, ozelenitev tal, prezimni dosevki (mnogocvetna ljuljka, podzemna detelja, inkarnatka, črna detelja, ozimna grašica), pridelek, simbiotska vezava dušika
Objavljeno: 11.05.2010; Ogledov: 2849; Prenosov: 333
.pdf Polno besedilo (1,08 MB)

5.
PARAMETRI NAČRTOVANJA IN IZVEDBE VAROVANJA NASADOV PRED MRAZOM Z OROŠEVANJEM
Ervin Baukman, 2010, diplomsko delo

Opis: V Sadjarskem centru Gačnik sem ugotovil, da postavljena akumulacija velikosti 5500 m3 ne zagotavlja dovolj vode za kvalitetno oroševanje, saj je nasad v velikosti 8 ha večji od načrtovanega 5 ha. Izračunal sem, da bi sedanji nasad moral imeti akumulacijo v velikosti 8160 m3. Zato lahko pride ob intenzivnem oroševanju, ki traja več dni zapored, do pomanjkanja vode v akumulaciji. Prikazal sem tudi, da tudi lega nasada vpliva na kvaliteto oroševanja. Ob merjenju pretoka vode na razpršilcu na vrhu nasada sem ugotovil, da je pretok 0,36 m3/h, premajhen za optimalno zaščito cvetov proti pozebi. S pomočjo tabel in grafov sem primerjal, koliko dni je bilo oroševano in kakšni so bili rezultati. Ugotovil sem, da lahko pravilno in pravočasno oroševanje v veliki meri zaščiti nasad pred pozebo.
Ključne besede: oroševanje / akumulacija / razpršilec / pretok vode / kvaliteta zaščite
Objavljeno: 15.10.2010; Ogledov: 1376; Prenosov: 56
.pdf Polno besedilo (3,71 MB)

6.
HUDOURNIKI POLJANSKE IN SELŠKE SORE
Sabina Šifrar, 2011, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obravnava hudournike Poljanske in Selške Sore. V delu je pojasnjeno delovanje hudournikov ter njihove značilnosti. Osrednji del raziskave v diplomskem delu se je nanašal na vrednotenje dejavnikov, ki ključno vplivajo na stopnjo hudournosti. Rezultati kažejo, da je prav kombinacija množine padavin skupaj z nakloni in lastnostmi podlag (kamninske, pedološke, vegetacijske) ključna za stopnjo hudournosti. Ker se moč njihovih vplivov po območjih – porečjih spreminja, ima to za posledico bolj, srednje in manj hudourna porečja. S primerjavo značilnosti porečij se je potrdilo, da imajo hudourniki Selške Sore večjo hudournost od hudournikov Poljanske Sore. Ugotovitve o pomenu vpliva dejavnikov so se ponovno potrdile preko pregleda ekstremnih situacij cikličnih dogajanj v hudournike. Pokazalo se je, da pri ekstremnih vremenskih situacijah manjkajo prilagoditve na tovrstne pojave. Z namenom zbiranja dodatnih podatkov o hudourniških vodotokih so bili podani predlogi monitoringa za izbrane lokacije.
Ključne besede: hudournik, Sora, Selška Sora, Poljanska Sora, tekoče vode, erozija, akumulacija, poplave, monitoring.
Objavljeno: 26.10.2011; Ogledov: 1377; Prenosov: 98
.pdf Polno besedilo (19,09 MB)

7.
Akumulacija in simbiotska vezava dušika z metuljnicami za prezimno ozelenitev tal
Anastazija Gselman, 2012, doktorska disertacija

Opis: V dveh ločenih obdobjih (2004/2005 in 2005/2006) smo v SV Slovenji v eksaktnih poljskih poskusih (naključni bloki v štirih ponovitvah) proučevali vpliv roka setve (SD1 – sredina avgusta; SD2 – sredina septembra in SD3 – sredina oktobra) prezimnih metuljnic: podzemne detelje (Trifolium subterraneum), inkarnatke (Trifolium incarnatum), črne detelje (Trifolium pratense) in ozimne grašice (Vicia villosa) na pridelek suhe snovi rastlin (SS), količino akumuliranega (AN) in simbiotsko vezanega (Nsimb) dušika, ter na količino mineralnega (Nmin) dušika v tleh. Kontrolno obravnavanje je bila mnogocvetna ljuljka (Lolium multiflorum). V povprečju smo do konca jeseni v SD1 dosegli od 915 (podzemna detelja) do 2495 kg SS ha-1 (ozimna grašica), od 52,3 (črna detelja) do 148 kg AN ha-1 (inkarnatka) in od 14,5 (črna detelja) do 114,5 kg Nsimb ha-1 (inkarnatka). Po prezimitvi do zaoravanja pa v SD1 od 1065 (podzemna detelja) do 4444 kg SS ha-1 (inkarnatka), od 74,9 (podzemna detelja) do 193 kg AN ha-1 (ozimna grašica) in od 4,7 (podzemna detelja) do 179 kg Nsimb ha-1 (ozimna grašica). Količine vseh izmerjenih parametrov za SD2 so signifikantno nižje od SD1, SD3 pa za metuljnice ni bil več primeren. Učinkovito simbiotsko vezavo dušika z metuljnicami v jeseni lahko pričakujemo le ob dovolj rani setvi, medtem ko so količine Nmin v tleh pozno v jeseni in zgodaj spomladi signifikantno nižje pod mnogocvetno ljuljko, kot pa pod metuljnicami.
Ključne besede: metuljnice, akumulacija dušika, simbiotska vezava dušika, čas setve, prezimni dosevki
Objavljeno: 30.11.2012; Ogledov: 2160; Prenosov: 457
.pdf Polno besedilo (903,82 KB)

8.
Oblikovanje akumulacijskega transporterja v polnilni liniji brezalkoholnih pijač
Danijel Buček, 2014, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je predstavljena rekonstrukcija obstoječe transportne linije za transport PET steklenic. Namen rekonstrukcije transportne linije je ta, da se poveča akumulacijski prostor med polnilnim in etiketirnim strojem oziroma, da se poveča akumulacijski čas med polnilnim in etiketirnim strojem, ki je dandanes pomemben dejavnik v proizvodnem procesu. V uvodnih poglavjih so predstavljene vrste akumulacijskih transporterjev steklenic s katerimi dozežemo povečanje akumulacije, ter s tem tudi vrste verig. V osrednjem delu so prikazani preračuni obstoječega in rekonstrukcijskega stanja transportne linije. V zaključnem delu diplomskega dela je predstavljena ocena in vrednotenje uspešnosti učinkov.
Ključne besede: transportni sistemi, členkasti transporterji, polnilna linija, akumulacija, načrtovanje sistema, ocena in vrednotenje uspešnosti učinkov
Objavljeno: 21.11.2014; Ogledov: 561; Prenosov: 50
.pdf Polno besedilo (2,26 MB)

9.
10.
Iskanje izvedeno v 0.04 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici