| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 6 / 6
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Modeliranje in spreminjanje velikosti elektromehanskega aktuatorja z uporabo metode končnih elementov
Nejc Dorič, 2021, diplomsko delo

Opis: Namen naloge je zmodelirati obstoječi model elektromehanskega aktuatorja z možnostjo spreminjanja velikosti modela s pomočjo koeficienta velikosti. Dimenzije modela so podane parametrično. Na končni stopnji je cilj priprava in primerjava med različnimi velikostmi aktuatorja z namenom ugotavljanja, kako se z večanjem aktuatorja povečuje sila na pomični del. Rezultati izračunov so prikazani tabelarično in grafično.
Ključne besede: aktuator, Flux3D, MKE, modeliranje
Objavljeno: 15.02.2021; Ogledov: 181; Prenosov: 31
.pdf Celotno besedilo (2,47 MB)

2.
Uporaba lomljenih odvodov za identifikacijo in vodenje dielektričnih elastomernih aktuatorjev
Timi Karner, 2019, doktorska disertacija

Opis: Cilj doktorske naloge je uporaba lomljenih odvodov za pridobitve materialnih lastnosti uporabljenega dielektričnega elastomernega aktuatorja ter na podlagi tega in uporabe lomljenih odvodov izpeljati uspešen algoritem vodenja. Za namene pridobitev materialnih lastnosti elastomera je bil uporabljen lomljeni Kelvin-Voigtov model, ki se od navadnega razlikuje po tem, da je potrebno določiti tri parametre. Poleg konstante vzmeti še konstanto dušenja ter red odvajanja dušilnega dela. S to pomočjo lahko opišemo širše področje dinamičnega delovanja oz. obremenjevanja elastomera. Po opravljenih dinamičnih obremenitvah in uvedbi algoritma za pridobivanje materialnih lastnosti elastomera, ki temelji na metodi najmanjših kvadratov, smo pridobili matematični model elastomera. Ta model predstavlja temelj izpeljave algoritma vodenja. S pomočjo Laplaceove transformacije je mogoče enostavno zapisati matematični model lomljenega Kelvin-Voigt modela z Laplaceovo spremenljivko. Nad tem sistemom izvedemo stopnični odziv na spremembo vhodne veličine in ga primerjamo s funkcijo FOPDT. Po izračunu parametrov funkcije FOPDT in po uporabi Wang–Juang–Chanovega algoritma pridobimo parametre za PID-regulator. Ti predstavljajo osnovo za pridobitev parametrov lomljenega regulatorja. S pomočjo orodja FOMCON znotraj programa Simulink ter željene fazne rezerve pridobimo red odvajanja in integriranja lomljenega regulatorja. Izkaže se, da uporaba lomljenih odvodov in integralov pri vodenju sistemov z lomljenimi odvodi da boljše rezultate od uporabe navadnega PID-regulatorja.
Ključne besede: dielektrični elastomeri, mehki aktuator, lomljeni Kelvin-Voigt model, lomljeni odvodi, vodenje sistema, PID, lomljeni PID
Objavljeno: 30.01.2020; Ogledov: 521; Prenosov: 76
.pdf Celotno besedilo (7,83 MB)

3.
Testiranje vibracijskih naprav na mikrofluidnem motorju
Matjaž Malok, 2019, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu obravnavamo vpliv vibracijske naprave na delovanje mikrofluidnih motorčkov. Mehanizem vibracijske naprave je mehanski ojačevalnik, ki ojača pomike piezoelektričnih aktuatorjev. Pri tem smo testirali vpliv oblike in lastnosti materiala mehanizma vibracijske naprave na hitrost vrtenja vode v lončku in pa vpliv sklopljenosti ter pritrditve mehanizmov na amplitudo pomikov, ki jih generira mehanizem vibracijske naprave. Prav tako smo raziskali popačenje pomikov zaradi ojačenj pomikov ob resonančnih frekvencah mehanizmov vibracijske naprave in pa zaradi popačenja krmilnega signala. Nadalje je predstavljen razvoj mikrofluidnega motorčka na osnovi lončka z osjo. Pri tem smo izdelali rotor motorčka iz sploščene četrtine kroglice stiropora, os iz bakrene žičke premera 200 μm ter ležaj iz optičnega vlakna notranjega premera 240 μm. Pri tem smo uspeli krmiliti hitrost vrtenja mikrofluidnega motorja s spreminjanjem amplitude napetosti krmilnega signala. Prav tako smo uspeli doseči spremembo smeri vrtenja mikrofluidnega motorja, vendar z majhno ponovljivostjo.
Ključne besede: testiranje, vibracijska naprava, mehanski ojačevalnik, piezoelektrični aktuator, mikrofluidni motor
Objavljeno: 03.09.2019; Ogledov: 388; Prenosov: 39
.pdf Celotno besedilo (4,16 MB)

4.
Modeliranje elektromagnetnega aktuatorja in izračun sile na pomični del
Marko Vida, 2018, delo diplomskega projekta/projektno delo

Opis: V projektnem delu sem že obstoječ elektromagnetni aktuator modeliral s pomočjo programskega orodja Flux3D. Opravil sem izračune magnetnega polja pri različnih zračnih režah (pri zračni reži 1mm in 1,35mm) in računal silo na pomični del pri spreminjanju vrednosti toka od 2A do 10A s korakom 2A za spodnjo lego pomičnega dela in za dvig pomičnega dela za 5mm. Rezultate magnetnega polja sem prikazal na 2D ploskvi, rezultati izračunov sile pa so prikazani grafično in tabelarično.
Ključne besede: računalniško modeliranje, elektromagnetni aktuator, metoda končnih elementov
Objavljeno: 07.02.2019; Ogledov: 713; Prenosov: 56
.pdf Celotno besedilo (1,52 MB)

5.
Modeliranje elektromagnetnega aktuatorja in izračun sile na pomični del
Tadej Sel, 2017, delo diplomskega projekta/projektno delo

Opis: V projektnem delu smo opisali delovanje linearnega elektromagnetnega aktuatorja, v nadaljevanju pa smo predstavili postopek računalniškega modeliranja dejanskega aktuatorja v programskem paketu Flux 3D. Opravili smo simulacijske izračune v šestih pozicijah armature aktuatorja. Rezultati numeričnega izračuna so grafično prikazani s smermi gostote magnetnega pretoka v 3D modelu in z barvnim prikazom porazdelitve gostote magnetnega pretoka v 2D prerezu. Preverili smo obremenjenost materiala in izračunali silo, s katero armatura aktuatorja v različnih pozicijah deluje na strojni element.
Ključne besede: računalniško modeliranje, elektromagnetni aktuator, Flux 3D
Objavljeno: 02.10.2017; Ogledov: 1005; Prenosov: 99
.pdf Celotno besedilo (2,25 MB)

6.
Naprava za optično kontrolo izdelkov v podjetju Tesnila GK D.O.O.
Alojzij Pisar, 2015, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi je predstavljena izdelava naprave za optično kontrolo izdelkov v podjetju Tesnila GK d.o.o.. Pred avtomatizacijo se je kontrola izdelkov v celoti izvajala ročno, zato se na začetku osredotočam na analizo stanja kontrole, s čimer bo ugotovljena najprimernejši način avtomatizacije. V nadaljevanju diplomske naloge je prikazano konstruiranje oz. načrtovanje stroja, ter izbira periferije (senzorji, aktuatorji,... ). Stroj je sestavljen iz: vibracijskega zalogovnika (za zalaganje izdelkov), tekočega traku (transport izdelkov) in kamer (za optično kontrolo). Za krmiljenje slednjih se uporablja industrijski krmilnik, ki ga je bilo potrebno ustrezno sprogramirati. S pomočjo ustreznih kamer za optično kontrolo se določa ustreznost izdelkov oz. njihova neustreznost. Na koncu naloge je prikazana analiza posodobitve optične kontrole, s katero prihajamo do ugotovitve za koliko je avtomatizacija izboljšala proces. Cilji diplomske naloge so bili doseženi, saj je optična kontrola izdelkov zanesljiva in se izvaja popolnoma brez posega delavcev.
Ključne besede: optična kontrola, avtomatizacija, vibracijski zalogovnik, transportni trak, pnevmatsko prijemalo, industrijski krmilnik, senzor, elektropnevmatski ventil, aktuator
Objavljeno: 27.10.2015; Ogledov: 1258; Prenosov: 52
.pdf Celotno besedilo (4,18 MB)

Iskanje izvedeno v 0.19 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici