| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 3 / 3
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
AKTUALIZACIJA SODOBNIH NORMATIVNIH PRAVOPISNIH PRIROČNIKOV ZA SLOVENSKI JEZIK
Vesna Peklar, 2014, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu z naslovom Aktualizacija sodobnih normativnih pravopisnih priročnikov za slovenski jezik se osredotočam na predstavitev rezultatov projekta Sporazumevanje v slovenskem jeziku, ki med drugim prinaša nov spletni portal – namenjen vsem, ki se srečujejo z jezikovnimi zadregami v slovenščini, in se imenuje Slogovni priročnik. S pomočjo omenjenega priročnika so v empiričnem delu zbrane pogoste jezikovne zadrege, dodani pa so tudi predlogi za reševanje normativnih zadreg, ki jih ponujata avtorici monografije Sodobni pravopisni priročnik med normo in predpisom. Na podlagi podrobne obravnave zbranih jezikovnih zadreg ugotavljam, da se dileme pojavljajo predvsem zaradi nepoznavanja jezikovnih pravil – največ vprašanj se pojavlja v sklopu oblikoslovnih jezikovnih zadreg, izvor pojava omenjenih zadreg pa je tudi v sistemskih nedoslednostih/napakah in pomanjkljivostih v pravilih Slovenskega pravopisa. Zaradi omenjenega izpostavljam, da je v sodobnem času treba nujno spremljati razvojno dinamiko jezika in sproti zaznavati jezikovne novosti, normativne priročnike pa sproti posodabljati in izpopolnjevati, kajti naloga sodobnih jezikovnih priročnikov je, da uporabnikom slovenskega jezika nudijo rešitve, kadar so ti v dilemi oziroma se pojavi jezikovna zadrega.
Ključne besede: Jezikovne zadrege, normativni pravopisni priročniki, aktualizacija, Slovenski pravopis, Slogovni priročnik …
Objavljeno: 24.07.2014; Ogledov: 997; Prenosov: 215
.pdf Celotno besedilo (2,56 MB)

2.
Primerjava izbranih pridig Petra Pavla Glavarja s sodobno pridigo
Vita Sklepič, 2016, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo Primerjava izbranih pridig Petra Pavla Glavarja s sodobno pridigo predstavlja življenje Petra Pavla Glavarja (1721–1784), njegovo literarno dediščino in analizo literarnoteoretičnih pojmov, ki so značilni za avtorjeve pridige. Peter Pavel Glavar je v slovenskem prostoru prepoznan kot prizadevni kulturni in pastoralni delavec, zato se tudi v njegovih pridigah odražajo prizadevanja za narodov blagor. V teoretičnem delu so podane najznačilnejše medbesedilne figure v času baroka, ki jih je izpostavil literarni teoretik Marko Juvan, na osnovi česar v nadaljevanju naloge ugotavljamo zastopanost retoričnih in pripovednih prvin. Primerjava Glavarjevih izbranih pridig s sodobno Mozetičevo pridigo Novo leto 2016 obravnava tudi skupne značilnosti glede na zgradbo. Podane aktualizacije v analiziranih pridigah Glavarja in Mozetiča prinašajo informacije o tem, kako se je božja beseda povezovala z življenjem ljudi nekoč in danes. Med sodobno in baročnimi pridigami je na prvi pogled več razlik kot skupnih značilnosti, vendar je z analizo prikazano, da tudi sodobna pridiga zajema iz zakladnice kulturnega izročila, božja beseda iz svetopisemske predloge še vedno nagovarja vernike, kako naj živijo, za kar pridigarja uporabljata medbesedilne in retorične figure. Vendar se zdi, da je danes bolj kot nekoč upravičena tudi osnovna razlaga življenja v luči vere.
Ključne besede: Peter Pavel Glavar, baročna pridiga, sodobna pridiga, medbesedilne figure, retorične figure, aktualizacija.
Objavljeno: 05.08.2016; Ogledov: 685; Prenosov: 89
.pdf Celotno besedilo (1,03 MB)

3.
Aktualni dogodki prostorskih razsežnosti kot pomemben element regionalne geografije Evrope v gimnaziji: primer begunske krize
Maja Rupnik, 2016, magistrsko delo

Opis: Učna obravnava aktualnih dogodkov prostorskih razsežnosti pri pouku regionalne geografije Evrope je skladna z izobraževalnim poslanstvom geografije v slovenski gimnaziji. Aktualnost in življenjskost sprožata kakovostno učno motivacijo, informiranost pa, kot imperativ vzgoje in izobraževanja za trajnostni razvoj, vodi v aktivno in odgovorno državljanstvo mladih. T. i. »begunska kriza« je primer geografsko relevantnega aktualnega dogajanja v Evropi, ki je zaradi svojih regionalnih razsežnosti primerno za učno obravnavo pri regionalni geografiji Evrope. Prvi del raziskave magistrskega dela predstavlja strokovna proučitev »begunske krize«, ki ob kopici razpoložljivih virov informacij od učitelja zahteva visoko stopnjo strokovne kritičnosti. Drugi del predstavljata anketiranje in interpretacija rezultatov anketiranja učiteljev geografije in dijakov 3. letnikov izbranih gimnazij o njihovih izkušnjah in doživljanju vključevanja aktualnosti v pouk regionalne geografije Evrope ter učne obravnave »begunske krize« znotraj le-tega. Vključevanju aktualnosti pripisujejo velik motivacijski, izobraževalni in vzgojni pomen. Dnevne informacije o »begunski krizi« vključujejo v pouk, učna obravnava pa se nanaša predvsem na prostorske in demografske značilnosti migracij ter na njihove vzroke in posledice. Tretji del predstavlja didaktična konkretizacija teoretičnih in empiričnih ugotovitev; učno gradivo (učna priprava, učni list) za obravnavo »begunske krize« je strokovno in didaktično utemeljeno ter neposredno aplikativno pri pouku regionalne geografije Evrope v gimnaziji.
Ključne besede: aktualni dogodki, aktualizacija, regionalna geografija Evrope, begunska kriza, migrantska kriza
Objavljeno: 22.08.2016; Ogledov: 698; Prenosov: 174
.pdf Celotno besedilo (4,70 MB)

Iskanje izvedeno v 0.04 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici