SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 7 / 7
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Zdravstvena nega paliativno zdravljenega onkološkega pacienta
Boštjan Pelcar, 2010, diplomsko delo

Opis: Zdravstvena nega paliativno zdravljenega onkološkega pacienta je multidisciplinaren kontinuiran proces, ki zajame pacienta holistično. V klinični praksi zdravstvene nege Splošne bolnišnice Murska Sobota je potrebno sprejeti dejstvo, da je paliativna zdravstvena nega pomembno strokovno področje, ki ga je potrebno strokovno in organizacijsko razvijati, strokovne probleme raziskati ter na osnovi ugotovitev v klinično prakso uvesti procesno metodo dela z uporabo standardov, kliničnih poti in najpogosteje ugotovljenih negovalnih diagnoz v paliativni zdravstveni negi. Tako je bil problem raziskovanja v diplomskem delu v obliki študije primera proučiti paliativno zdravstveno nego v Splošni bolnišnici Murska Sobota in v skladu s teoretičnimi izhodišči in ugotovljenimi dejstvi pripraviti predlog strokovnih in organizacijskih sprememb. V samem poteku študije smo ugotovili, da zdravstvena nega paliativno zdravljenega onkološkega pacienta poteka po procesu zdravstvene nege z uporabo negovalnih diagnoz, ki pa niso zmeraj enotne po M. Gordon. Prav tako poteka usklajena pisna in ustna komunikacija v celotnem sodelujočem timu, sam proces zdravstvene nege pa je usmerjen v pacienta, ki je v fokusu holistične obravnave.
Ključne besede: Negovalne diagnoze, proces zdravstvene nege, paliativno zdravljenje, življenjske aktivnosti.
Objavljeno: 09.03.2010; Ogledov: 3755; Prenosov: 819
.pdf Celotno besedilo (817,70 KB)

2.
VLOGA MEDICINSKE SESTRE V ZDRAVSTVENEM CENTRU EVROPSKEGA PARLAMENTA (Diplomsko delo)
Rosanda Šraj, 2009, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo predstavlja vlogo medicinske sestre v Zdravstvenem centru Evropskega parlamenta v Bruslju. Predstavljeni so Zdravstveni center kot celota in delo medicinske sestre, specifike njenega delovnega okolja, kot so multilingvalnost, menjava delovnega okolja vsak mesec zaradi plenarnih zasedanj v Strasbouru, letni sistematični pregledi zaposlenih, procedura ukrepanja pri urgencah. Predstavljen je tudi problem preobremenjenosti medicinskih sester zaradi prevelikega števila pacientov, ki so posledica zadnjih dveh širitev Evropske unije, ter tako večjega števila zaposlenih v Evropskem parlamentu. Metodologija in metode dela. Raziskava je temeljila na kvantitativni metodologiji z uporabo delono strukturiranega anketnega vprašalnika, namenjenega medicinskim sestram, ki so zaposlene v Zdravstvenm centru Evropsekga parlamenta v Bruslju ter na študiji primarnih virov literature (interna dokumentacija). V raziskavi smo se poslužili tudi zvočnega snemanja konkretnega procesa dela s pacientom pri letnem sistematičnem pregledu. Rezultati raziskave. Ugotovili smo, da medicinske sestre prihajajo iz različnih držav in da obvladajo vsaj dva delovna jezika – francoščino in angleščino. Iz ankete in razgovorov je razvidno tudi, da ocenjujejo da so pod večjim stresom zaradi povečanega števila pacientov. Posledično imajo zato manj časa za individualno zdravstveno-vzgojno delo in komunikacijo, tako je večji del zdravstveno-vzgojnih informacij predstavljen na internih internetnih straneh zdravstvenega centra, do katerih imajo dostop vsi zaposleni v Evropskem parlamentu.
Ključne besede: Zdravstveni center Evropskega parlamenta, medicinska sestra, letni sistematični pregled, aktivnosti zdravstvene nege, komunikacija, večjezičnost.
Objavljeno: 15.07.2009; Ogledov: 2368; Prenosov: 218
.pdf Celotno besedilo (4,73 MB)

3.
AKTIVNOSTI ZDRAVSTVENE NEGE PRI PACIENTKI PO CARSKEM REZU
Milka Mikulič, 2009, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo teoretično predstavili porodniško operacijo – carski rez, aktivnosti zdravstvene nege pri pacientki po carskem rezu in izvedli študijo primera pacientke po carskem rezu. Uvodoma je predstavljena zgodovina carskega reza ter definicija in indikacije za carski rez. Opisana je tudi razlika med elektivnim in nujnim carskim rezom, psihična in fizična priprava pacientke, anestezija za carski rez, prisotnost partnerja ter antibiotična zaščita med carskim rezom. V nadaljevanju smo predstavili zdravstveno nego po carskem rezu. Podana je definicija zdravstvene nege ter posebnosti procesa zdravstvene nege in aktivnosti zdravstvene nege v intenzivni enoti pri pacientki po carskem rezu. Na podlagi študije primera smo naredili prikaz zdravstvene nege po 11. funkcionalnih vzorcih Majory Gordon. Izpostavili smo najpomembnejše in prioritetne probleme, kot so akutna bolečina kirurške rane, nevarnost infekcije, dihalne poti – neučinkovito čiščenje, motnje spanja, ki so kazalci aktivnosti zdravstvene nege pri pacientki po carskem rezu. Izvajali smo kontinuirano zdravstveno nego; pristop k zdravstveni negi pacientke je bil celosten. Aktivnosti zdravstvene nege pri pacientki po carskem rezu smo obravnavali za čas njenega bivanja v intenzivni enoti.
Ključne besede: Ključne besede: porod, carski rez, pacientka, aktivnosti zdravstvene nege, pooperativna zdravstvena nega, študija primera.
Objavljeno: 15.07.2009; Ogledov: 5362; Prenosov: 1546
.pdf Celotno besedilo (438,86 KB)

4.
Obravnava pacienta s Crohnovo boleznijo
Rebeka Gornik, 2010, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je predstavljena obravnava pacienta s Crohnovo boleznijo po operativnem posegu ter aktivnosti zdravstvene nege. Predstavili in opisali smo enajst funkcionalnih vzorcev zdravega obašanja Marjory Gordon. Izvedli smo študijo primera pacienta, ki je bil obravnavan po modelu Marjory Gordon.
Ključne besede: Crohnova bolezen, študija primera, zdravstveno- vzgojno delo, pacient, Marjory Gordon, aktivnosti zdravstvene nege
Objavljeno: 10.06.2010; Ogledov: 2788; Prenosov: 767
.pdf Celotno besedilo (568,19 KB)

5.
Zdravstvena nega pacienta z odprto poškodbo roke
Matej Bedenik, 2013, diplomsko delo

Opis: Roka je naš najpomembnejši organ za tipanje, presojo zgradbe in oblike predmetov, prostorske orientacije in temperature. Vsakodnevno jo uporabljamo za izvajanje osnovnih življenjskih aktivnosti kot so hranjenje in pitje, izločanje in odvajanje, oblačenje, osebna higiena in urejenost. Velikokrat se njenega pomena ne zavedamo dokler ne pride do poškodbe. Namen diplomskega dela je predstaviti obravnavo pacienta z odprto poškodbo roke in opisati aktivnosti zdravstvene nege pri pacientu z odprto poškodbo roke. Teoretični del diplomskega dela je temeljil na deskriptivni metodi dela, za izvedbo študije primera pa smo uporabili kvalitativno metodo dela. Izvedli smo intervju s pacientom z odprto poškodbo roke. Ugotovili smo, da sta prioritetna dva negovalna problema in sicer bolečina ter telesna podoba, moteno doživljanje telesne podobe. Poškodba lahko človeka omeji v normalnem delovanju vsaj za nekaj časa ali celo življenje. S poškodbo roke se tako lahko spremeni celoten stil življenja, delovanja in so potrebna nova prilagajanja na življenje in normalno delovanje. Pri tem je pomembno, da je pacient motiviran za zdravljenje in čimprejšnjo sposobnost samooskrbe.
Ključne besede: odprte poškodbe roke, kirurška rana, celjenje, spremenjena telesna podoba, aktivnosti zdravstvene nege, študija primera
Objavljeno: 09.05.2013; Ogledov: 1248; Prenosov: 332
.pdf Celotno besedilo (602,03 KB)

6.
Novorojenec in otročnica v domačem okolju
Mateja Kaučič, 2013, diplomsko delo

Opis: Zdravstvena vzgoja, temeljna naloga patronažne medicinske sestre, spremlja človeka od začetka njegovega življenja do konca, torej preko vseh življenjskih obdobij. Vsako izmed teh obdobij pa ima seveda specifične potrebe po znanju in ravno diplomirana medicinska sestra v patronažnem varstvu mora slediti in se prilagajati potrebam posameznika, družine in skupnosti. Ena izmed ranljivih skupin, ki jih pri svojem delu obravnava patronažna medicinska sestra, sta ravno novorojenec in otročnica. Zato na novo nastala družina brez izkušenj krepko potrebuje in tudi izraža potrebo po pomoči strokovnega osebja, ki je v našem primeru ravno patronažna medicinska sestra. Namen diplomskega dela je predstaviti aktivnosti patronažne medicinske sestre, ki so usmerjene v ohranjanje in krepitev zdravja otročnice in novorojenca. Namen raziskave, ki temelji na študiji primera, kvalitativni metodi dela, je izpostaviti negovalne diagnoze oziroma ugotoviti negovalne probleme pri otročnici in novorojencu ter hkrati izpostaviti aktivnosti patronažne zdravstvene nege, ki jih izvaja patronažna medicinska sestra na hišnem obisku prav tako pri otročnici in novorojencu. Na podlagi študije primera smo ugotovili, da sta pri otročnici prioritetna dva negovalna problema, in sicer utrujenost ter bolečina na področju presredka zaradi epiziotomijske rane. Pri novorojenki pa smo kot prioritetna negovalna problema izpostavili spremenjeno funkcijo črevesja – kolike ter celjenje popka. Cilj vsake obravnave otročnice in novorojenca oziroma celotne družine iz vidika patronažne zdravstvene nege s poudarkom tako na negi kot na oskrbi je torej zdrav psihofizičen razvoj novorojenca ter sprejemanje nove vloge – vloge starševstva s strani očeta in matere.
Ključne besede: primarno zdravstveno varstvo in patronažna dejavnost, aktivnosti patronažne zdravstvene nege, družina, patronažna medicinska sestra, otročnica in novorojenec, študija primera.
Objavljeno: 06.08.2013; Ogledov: 1892; Prenosov: 566
.pdf Celotno besedilo (394,03 KB)

7.
Obravnava bolnika s fibromialgijo
Zofija Švarc, 2017, diplomsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: Fibromialgija je pogosta in kompleksna bolezen, ki povzroča bolečino in občutljivost na dotik. Značilno za to bolezen je, da bolečina ni kostantna in se seli po telesu. Skupaj z drugimi simptomi vpliva na ljudi psihično, fizično in socialno. Posebnost pri tej bolezni je tudi ta, da jo zdravniki težko diagnosticirajo, saj ne obstajajo nobeni testi, preiskave, ki bi natanko potrdile bolezen oziroma diagnozo. Namen raziskave je ugotoviti vpliv fibromialigije na bolnika ter s pomočjo študije primera ugotoviti potrebo po zdravstveni negi bolnika s fibromialgijo Metodologija raziskovanja: Za opredelitev teoretičnih stališč smo uporabili domačo in predvsem tujo strokovno literaturo. V empiričnem delu smo uporabili deskriptivno metodo dela. Izvedli smo študijo primera, kjer smo uporabili polstrukturiran intervju v katerega je bila vključena bolnica s fibromialgijo. Bolnica s fibromialgijo je bila obravnavana po modelu Marjory Gordon, ki temelji na enajstih funkcionalnih vzorcih zdravega obnašanja. Rezultati: S pomočjo študije primera smo ugotovili naslednje negovalne diagnoze: neučinkovita zaščita; obstipacija, občasna; urin, funkcionalna inkontinenca; aktivnosti, nezmožnost za telesno aktivnost (I. stopnje); utrujenost; spanje, motnje spanja; bolečina, kronična (bolečina, ki se seli po celotnem telesu); koncentracija, pomanjkljiva; spomin, nepopoln in seksualna disfunkcija. Sklep: Fibromialgija prizadene vedno več ljudi, ne glede na starost. Kaj pa je natančen vzrok naraščanja bolezni, pa še ni povsem znano. Prav tako, pa ima bolezen velik vpliv na kakovost bolnikovega življenja, saj v veliki meri vpliva na fizično, psihično in družbeno izolacijo bolnika. Zato je pomembno, da imajo medicinske sestre pri obravnavi bolnika predvsem empatični in razumevajoč odnos, da bolnik ohrani svoje dostojanstvo.
Ključne besede: fibromialgija, kronična bolečina, aktivnosti zdravstvene nege, Marjory Gordon, študija primera.
Objavljeno: 20.07.2017; Ogledov: 1145; Prenosov: 238
.pdf Celotno besedilo (695,96 KB)

Iskanje izvedeno v 0.19 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici