| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 3 / 3
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Krepitev duševnega zdravja otrok v družini
Dana Kapun, 2018, diplomsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: Krepitev duševnega zdravja otrok je zelo pomembna, saj s tem zmanjšujemo oziroma preprečimo duševne motnje. Družina je tista, ki otroka vodi skozi njegovo otroštvo, posebej v obdobju mladostništva, zato je njen vpliv izredno velik. Pri tem ima tudi medicinska sestra pomembno vlogo, ki mora družino pravilno usmerjati in tako pomagati pri krepitvi duševnega zdravja v celotni družini. Namen zaključnega dela je bil ugotoviti vpliv, ki ga ima družina na krepitev duševnega zdravja ali družina ukrepa pravilno, ter kako lahko vpliva medicinska sestra na krepitev duševnega zdravja otrok v družini. Raziskovalne metode: Uporabili smo opisno metodo dela in kvantitativno metodologijo. Izdelali smo anketni vprašalnik, ta je vseboval 19 vprašanj. Raziskovalni vzorec je zajemal 100 anektiranih staršev. Pridobljene rezultate smo obdelali z opisno statistiko in prikazali z grafikoni. Rezultati: Z raziskavo smo ugotovili, da imajo starši velik vpliv na krepitev duševnega zdravja otrok in na življenjski slog družine. Prav tako so rezultati pokazali, da medicinska sestra po mnenju staršev nima vpliva na krepitev duševnega zdravja otrok v družini. Diskusija in zaključek: Ocenjujemo, da starši krepijo duševno zdravje otrok ter da bi morala imeti medicinska sestra večji vpliv na krepitev duševnega zdravja otrok v družini. Pomembno je, da družina pozna duševno zdravje otrok ter da ga krepi, saj je to zelo pomembno za razvoj otrok.
Ključne besede: zdrav življenjski slog, promocija zdravja, aktivnosti medicinske sestre, preventiva, primarni nivo zdravstvenega varstva
Objavljeno: 20.08.2018; Ogledov: 607; Prenosov: 111
.pdf Celotno besedilo (969,25 KB)

2.
ZAPLETI V POVEZAVI S PERKUTANO ENDOSKOPSKO GASTROSTOMO
Tadej Ademović, 2016, diplomsko delo

Opis: Izhodišča: V zadnjih letih se je povečalo število bolnikov s potrebo po hranjenju po perkutani endoskopski gastrostomi (PEG). V praksi se je izkazalo, da se bolnikom po vstavitvi PEG izboljša zdravstveno stanje. Svojcem in zdravstvenemu osebju pa je olajšano hranjenje in negovanje. Pri teh bolnikih gre za težje oblike bolezni, zato se pa pojavljajo tudi zapleti v povezavi s PEG. Določene zaplete lahko s pravilnim negovanjem in strokovnim znanjem preprečimo. Metode: Raziskovali smo s pomočjo kvantitativne metodologije dela. S pomočjo strokovne literature smo predstavili teoretična izhodišča. Kot raziskovalni instrument smo uporabili dokumentacijo stotih bolnikov iz arhiva Oddelka za gastroenterologijo in endoskopijo UKC Maribor (od leta 2004 do 2014). Podatki so statistično obdelani s pomočjo računalniškega programa Microsoft Office Excel 2010, katerih rezultate smo pokazali v obliki grafov. Rezultati: Rezultati raziskave kažejo, de je med stotimi analiziranimi dokumenti bolnikov z vstavljeno PEG prišlo do zgodnji zapletov pri osmih bolnikih. Zamenjavo PEG je potrebovalo manj kot tretjina bolnikov. Pri več kot polovici bolnikov, ki so potrebovali menjavo PEG je bila izvedena po enem letu. V manj kot polovici bolnikov pa je menjava PEG bila izvedena pred enim letom. Najpogostejši vzrok za menjavo je bil obraba materiala. Drugi najpogostejši vzrok, menjave PEG pa je bil nenameren izpad sonde. Sklep: V naši raziskavi smo ugotovili, da je zgodnjih zapletov pri vstavitvi PEG malo. Več zapletov se pojavi kasneje po vstavitvi PEG, katere pa bi morda s strokovnim znanjem, pravilnim negovanjem, usposobljenim kadrom, izobraževanjem in zdravstveno vzgojo svojcev lahko preprečili.
Ključne besede: Perkutana endoskopska gastrostoma, aktivnosti medicinske sestre, zapleti, enteralna prehrana.
Objavljeno: 02.12.2016; Ogledov: 1257; Prenosov: 102
.pdf Celotno besedilo (1015,65 KB)

3.
Depresija pri starostniku v domačem okolju
Mateja Ciglar, 2013, diplomsko delo

Opis: Depresijo smo predstavili kot motnjo razpoloženja pri starostnikih. Znaki starostne depresije so: tesnoba, čustvene težave – predvsem težje izražanje občutkov žalosti, težave s spominom in koncentracijo, pomanjkanje motivacije za dnevne aktivnosti in socialni umik. Posamezne vrste depresij, ki se pojavljajo v starosti, so: distimija, bipolarna motnja, organske razpoloženjske motnje, prilagoditvene motnje in sindrom motnje izvrševalnih sposobnosti. Depresije se zdravijo z antidepresivi in raznimi psihološkimi metodami. Vloga medicinske sestre pri depresivnem starostniku je usmerjena k podpori duševnega zdravja s poudarkom na zdravem načinu življenja in terapevtski komunikaciji. Vpliv družine na obolelega člana je lahko pozitiven ali negativen. Nadaljnjo zdravljenje pri posamezniku brez družinske pozitivne vloge je manj učinkovito in uspešno, kar vodi v slabšo kakovost življenja.
Ključne besede: depresija, starostnik, terapevtska komunikacija, zdravljenje, vloga medicinske sestre, domače okolje, življenjske aktivnosti, negovalne diagnoze.
Objavljeno: 06.08.2013; Ogledov: 1816; Prenosov: 361
.pdf Celotno besedilo (535,37 KB)

Iskanje izvedeno v 0.1 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici