| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 249
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
VPLIV OBDELAVE TAL NA MIKROBIOLOŠKO AKTIVNOST TAL V NASADU HRUŠKE (Pyrus communis L.) SORTE 'VILJAMOVKA' : magistrsko delo
Karmen Križan, 2023, magistrsko delo

Opis: Sedem let trajajoč poskus je bil izveden v nasadu hrušk sorte 'Viljamovka', cepljenih na podlago kutina MA. V pas rastlin pod drevesi je bila izvedena setev in vzdrževana trajna rastlinska združba z namenom preprečevanja razvoja plevelov. Rastlinske mešanice so bile sestavljene iz nekonkurenčnih trav, manj konkurenčnih zeli in detelj, v poskus pa so bile vključene tudi herbicidane parcele ter kontrolne parcele, kjer se je nemoteno razvijalo avtohtono rastlinje. Poskus je temeljil na popisovanju rastlinstva in preverjanja primernosti posameznih mešanic, tudi z vidika njihovega vpliva na mikrobiološko aktivnost tal. Za določitev mikrobiološke aktivnosti tal je bila uporabljena metoda »Tea-bag indeks« in laboratorijska analiza tal. Rezultati so pokazali veliko heterogenost med vzorci in tudi ponovitvami. Najboljša zasičenost z bazičnimi kationi je vidna pri mešanici detelj in manj konkurenčnih zeli. Vsebnost natrija se pri kontrolnih parcelah, kjer se je razvijalo avtohtono rastlinje, statistično značilno razlikuje, kljub temu pa je vsebnost še vedno dovolj nizka, da ne pride do poškodb dreves v sadovnjaku. Ugotovili smo, da herbicid rahlo zvišuje pH tal, poleg tega pa ne zmanjša mikrobiološke aktivnosti v prsti.
Ključne besede: hruška, mikrobiološka aktivnost tal, semenske mešanice, samoohranitev
Objavljeno v DKUM: 30.01.2024; Ogledov: 108; Prenosov: 10
.pdf Celotno besedilo (2,67 MB)

2.
Dejavniki delovne aktivnosti po upokojitvi v Sloveniji
Tjaša Turk, 2023, magistrsko delo

Opis: V luči staranja prebivalstva in pojavu temu pripadajočih sprememb ter izzivov, pomembno vprašanje postaja tudi vprašanje (ne)vzdržnosti pokojninskih sistemov. Nepriljubljenost ukrepa zviševanja zakonsko določene upokojitvene starosti, je v namen doseganja vzdržnosti pokojninskih sistemov povečala relevantnost spodbujanja delovne aktivnosti po upokojitvi, na področju katere, ima Slovenija, glede na relativno nizko stopnjo zaposlenosti starejših, veliko možnosti za razvoj. Medtem ko, ekonomske teorije ponudbe dela upokojenih posameznikov, (ne)naklonjenost delovni aktivnosti po upokojitvi pripisujejo finančnim dejavnikom, natančneje predvsem višini pokojninskih prejemkov, druge teorije poudarjajo pomen socioloških ter psiholoških dejavnikov. Konsistentno empirične raziskave na področju dejavnikov delovne aktivnosti po upokojitvi v večini primerov sicer vključujejo finančne dejavnike ter hipoteze oblikujejo v skladu z ekonomsko teorijo, ki implicira nižjo verjetnost delovne aktivnosti po upokojitvi za premožnejše posameznike, vendar dodatno vključujejo tudi druge dejavnike, kot so karakteristike dela, makroekonomske dejavnike ter demografske značilnosti posameznikov, v sklopu katerih se izpostavlja predvsem pomen starosti, zdravja, zakonskega stanu, spola ter izobrazbe. V empiričnem sklopu magistrskega dela smo tako s pomočjo logistične regresije na podlagi sekundarnih, presečnih podatkov za 2.025 upokojenih posameznikov iz Slovenije, želeli identificirati demografske in socialno-ekonomske dejavnike, ki imajo statistično značilen vpliv na verjetnost opravljanja plačanega dela po upokojitvi, pri čemer je diferenciacija posameznikov na podlagi spola ter izobrazbe, omogočala tudi identifikacijo specifik pri odločitvah o delovni aktivnosti po upokojitvi. Ugotavljamo, da delovna aktivnosti po upokojitvi v Sloveniji ni rezultat finančnih potreb upokojencev, kot je to pogosto sugerirano s strani empiričnih raziskav, pri čemer lahko višjo verjetnost delovne aktivnosti premožnejših upokojencev povežemo predvsem s pozitivnim vplivom izobrazbe, kar izpostavlja relevantnost socioloških in psiholoških teorij ponudbe dela. V kontekstu razlik med spoloma medtem velja izpostaviti statistično značilen vpliv izobrazbe na verjetnost delovne aktivnosti upokojenih žensk, medtem ko je diferenciacija na podlagi izobraženosti posameznikov izpostavila razlike v pomenu demografskih dejavnikov pri odločitvah o opravljanju plačanega dela po upokojitvi.
Ključne besede: upokojitev, delovna aktivnost po upokojitvi, izobrazba, starost, logistična regresija
Objavljeno v DKUM: 18.01.2024; Ogledov: 192; Prenosov: 27
.pdf Celotno besedilo (2,05 MB)

3.
4.
Razvoj novih funkcionalnih plastičnih filmov za različne produkte : magistrsko delo
Tanja Labohar, 2023, magistrsko delo

Opis: Plastični materiali imajo velik pomen v pakirnem segmentu za pakiranje farmacevtskih, kozmetičnih in prehrambnih produktov, kjer želimo podaljšati rok trajanja živil. Vedno večje zavedanje podjetij in potrošnikov o negativnem vplivu petrokemijske plastike na okolje in povečano tveganje za zdravje, ki ga predstavljajo sintetični aditivi v plastični embalaži, so privedli do razvoja biorazgradljive aktivne embalaže. V magistrskem delu smo želeli razviti antioksidativne, protimikrobne in biorazgradljive funkcionalne plastične filme. Folije PLA smo funkcionalizirali s premazom iz formulacije ekstrakta brina in hitozana, ki smo ga na površino folije nanesli s petimi različnimi metodami, in sicer z metodo pršenja, valjčkanja, omakanja, impregniranja in tehnologijo superkritičnih fluidov. Učinkovitost uporabljenih snovi in metod smo preučili z analiznimi metodami: FTIR, goniometrija, pregradne lastnosti – prepustnost kisika, antioksidativnost, XPS, SEM, transparentnost, protimikrobna aktivnost ter LCA in LCC analiza. Z analiznimi metodami smo potrdili odlično antioksidativno delovanje ekstrakta brina in protimikrobno delovanje hitozana. Izkazalo se je, da je za praktično uporabo z vidika okoljske in cenovne ustreznosti najprimernejši funkcionalni plastični film, kjer smo premaz nanesli z metodo omakanja. Dosegli smo odlično protimikrobno delovanje predvsem na bakterijo Staphylococcus aureus, izvrstne pregradne in antioksidativne lastnosti, potrjene s FTIR, XPS in SEM analizo, ter zelo dobre protikondenzacijske lastnosti.
Ključne besede: funkcionalni plastični filmi, folija PLA, hitozan, ekstrakt brina, tehnologije nanosa, fizikalno-kemijske analize, protimikrobna aktivnost, LCA, LCC
Objavljeno v DKUM: 06.12.2023; Ogledov: 284; Prenosov: 29
.pdf Celotno besedilo (4,76 MB)

5.
Brezposelnost in prehod v podjetništvo: motivi, ovire ter podpora politik v Sloveniji in primerjava z državami EU
Helena Šefer, 2023, diplomsko delo

Opis: Namen diplomskega dela je bil raziskati in analizirati samozaposlovanje brezposelnih oseb. Raziskali smo, kakšna je bila stopnja podjetniške aktivnosti Slovenije v letih od 2019 do 2021 in jo primerjali z državami članicami Evropske Unije ter kakšni so motivi za podjetništvo. Največkrat si ljudje ustvarjajo svoja podjetja iz potrebe, saj so službe redke. Samozaposlovanje brezposelnih je pojav, ki je zelo zaželen s strani mnogih držav, ki se borijo z visoko stopnjo brezposelnosti. Raziskave so pokazale, da se samozaposli več brezposelnih oseb, kot si jih je sprva to želelo. Na poti pa jim stojijo mnoge ovire, predvsem pomanjkanje denarja za ustanovitev podjetja in oteženo pridobivanje sredstev za pomoč, pomankanje znanja, saj za to niso usposobljeni, in pomanjkanje poznanstev ali socialnega kapitala. Ena izmed ovir so tudi oportunitetni stroški. Države poskušajo pomagati svojim državljanom z različnimi ukrepi. Pomembno je, da država ozavešča brezposelne, da to ni njihov konec, saj imajo še vedno možnost vstopiti na trg dela v obliki lastne zaposlitve. Eden od njih so programi in usposabljanja oziroma izobraževanja za podjetništvo, kjer udeleženci s pomočjo mentorjev pridobijo znanja za ustanovitev podjetja, postanejo samozavestnejši in še bolj motivirani, poveča pa se tudi njihova zaposljivost. Vlade pa zagotavljajo tudi finančno pomoč v obliki nepovratnih sredstev, raznih subvencij in vavčerjev.
Ključne besede: brezposelnost, samozaposlovanje, podjetniška aktivnost, ovire ob vstopu v podjetništvo, podpora politike.
Objavljeno v DKUM: 12.10.2023; Ogledov: 305; Prenosov: 30
.pdf Celotno besedilo (1,32 MB)

6.
Protiglivni učinek ekstraktov česna (Allium sativum) ter njihova formulacija : magistrsko delo
Nejc Brunček, 2023, magistrsko delo

Opis: Česen (Allium sativum) in čemaž oz. divji česen (Allium ursinum), katera spadata v rod lukov, sta poznana kot močna antioksidanta z različnimi zdravilnimi učinki. Eden izmed mnogih je protiglivni učinek, ki je lahko fungicidni, kadar ubije celice gliv, ali fungistatičen, kadar prepreči oz. zavira nadaljnjo rast glivnih celic. Vzrok za takšno delovanje je v alicinu, ki moti elektrokemični potencial celic s spreminjanjem redoks stanja, ta pa se v česnu in čemažu nahaja v obliki aliina. V okviru magistrske naloge smo pridobili več različnih ekstraktov iz česna in čemaža. Uporabili smo tako konvencionalne kot nekonvencionalne ekstrakcijske metode, material pa ekstrahirali s polarnimi in nepolarnimi topili. Pridobljenim ekstraktom smo s pomočjo različnih analiz, kot so določevanje antioksidativne aktivnosti, preverjanje vsebnosti totalnih fenolov in aliina, definirali protiglivni učinek na kvasovki Candida albicans. Rezultati kažejo, da se želene komponente lažje ekstrahirajo iz česna in čemaža v mešanici polarnih topil (etanol in destilirana voda v razmerju 1:1), ob uporabi ultrazvočnega valovanja, ki pospeši biokemične reakcije in prenos snovi. Posledično je bil izkoristek ultrazvočne ekstrakcije visokih 62,57 %. Naša študija je pokazala, da antioksidativna aktivnost v primeru ekstraktov česna, sledi trendu vsebnosti totalnih fenolov. Ekstrakti čemaža pa poleg fenolnih spojin, vsebujejo še velike količine flavonoidov in različnih žveplovih spojin. Z mikrodilucijsko metodo smo preverjali protiglivni učinek, ki smo ga dokazali zgolj pri ekstrakciji s Soxhletovim aparatom iz čemaža (EtOH/voda), čigar MIC vrednost znaša 7,5 mg/mL, čeprav smo pri slednjem ekstraktu zabeležili le 27.166,5 μg aliina na g ekstrakta. Za primerjavo, ekstrakt, pridobljen z vročo maceracijo iz česna (etanol), ki je vseboval 150.451 μg aliina na g ekstrakta, pa ni kazal znakov protiglivnega delovanja.
Ključne besede: česen, čemaž, antioksidativna aktivnost, protiglivni učinek, aliin
Objavljeno v DKUM: 05.10.2023; Ogledov: 227; Prenosov: 0
.pdf Celotno besedilo (4,51 MB)

7.
Dinamična robustnost in prehod v staranje v omrežjih sklopljenih oscilatorjev : magistrsko delo
Uroš Barać, 2023, magistrsko delo

Opis: Biološka omrežja so v splošnem odporna na okvare posameznih enot, toda v vsakem omrežju obstaja prelomna točka, pri kateri se sposobnost delovanja poslabša do neuporabnosti. To se lahko kaže kot bolezen ali izguba funkcije, kar je pogosto težko odpraviti. Iz tega razloga je pomembno preučevati pojave takih kolektivnih okvar, ki sledijo postopni disfunkciji posameznih gradnikov, da bi lahko sprejeli ukrepe za njihovo preprečitev. Na področju dinamičnih sistemov se tovrstni prehodi imenujejo prehod v staranje (ang. aging transition). Temu pojavu se posvetimo tudi v tej magistrski nalogi in najprej prikažemo koncept prehoda v staranje v omrežjih globalno sklopljenih in homogenih oscilatorjev z limitnim ciklom, pri katerih dinamiko posameznih oscilatorjev določa Poincaréjev oscilator. Pokažemo, da se prehodi v staranje v takih omrežjih obnašajo dokaj predvidljivo ter da imata jakost sklopitve in oddaljenost od točke bifurkacije monotono vlogo pri dinamični robustnosti sistema. Nato se osredotočimo na preučevanje kolektivnih okvar v biološko bolj realističnih omrežjih, ki sestojijo iz povezanih ekscitabilnih enot, interakcije med njimi pa izkazujejo lastnosti kompleksnega omrežja. Le-to je heterogeno in ima visoko modularnost in lastnosti mrež malega sveta. Dinamiko posameznih ekscitabilnih elementov določa paradigmatski model FitzHugh-Nagumo, ki se pogosto uporablja za simulacije dinamike električno ekscitabilnih celic. Kot dejavnike za kolektivno odpoved obravnavamo jakost sklopitve, razdaljo od točke bifurkacije in poleg tega še različne strategije staranja. Ugotovimo, da pri srednjih jakostih sklopitve omrežje ostane globalno aktivno najdlje, kadar se v omrežju najprej deaktivirajo vozli z velikim številom povezav. To se dobro ujema s predhodno objavljenimi rezultati. Ti so pokazali, da so lahko, predvsem pri šibki sklopitvi, omrežja oscilatorjev zelo občutljiva na ciljno deaktivacijo vozlov z majhnim številom povezav. Toda naše podrobne analize pokažejo, da najučinkovitejša strategija za doseganje kolektivne odpovedi ni le nemonotono odvisna od jakosti sklopitve, temveč je odvisna od sovisnega vpliva jakosti sklopitve in oddaljenosti točke bifurkacije, ki kroji raven stabilnosti oscilatornega režima. V magistrski nalogi tako podamo celovit opis dejavnikov kolektivne odpovedi v ekscitabilnih omrežjih, kar vodi do globljega razumevanja okvar v takih sistemih.
Ključne besede: prehod v staranje, oscilatorji z limitnim ciklom, ekscitabilni oscilatorji, kompleksno omrežje, bifurkacija, globalna aktivnost.
Objavljeno v DKUM: 28.09.2023; Ogledov: 309; Prenosov: 10
.pdf Celotno besedilo (2,84 MB)

8.
Ekstrakcija olj iz semen industrijske konoplje in karakterizacija biološko aktivnih komponent : magistrsko delo
Sara Karlovšek, 2023, magistrsko delo

Opis: Konopljino olje je zelo cenjen proizvod, saj vsebuje esencialne aminokisline in visoke deleže (več kot 80%) polinenasičenih maščobnih kislin (PUFA). Razmerje γ-linolenske kisline (omega 6) in α -linolenske kisline (omega 3) v konopljinem olju se giblje med 2,1 in 3,1. Poleg tega konopljino olje vsebuje tudi stearinsko kislino, terpenoide in druge biološko zanimive komponente. Iz konopljinih semen smo s pomočjo konvencionalnih metod (ekstrakcija po Soxhletu, hladna maceracija, hladno stiskanje) in nekonvencionalnih metod (ekstrakcija z ultrazvokom, superkritična ekstrakcija) pridobili različne ekstrakte in jim določili totalne fenole, antioksidativni potencial in vsebnost maščobnih kislin z GC-MS. Predvsem smo se posvetili omega 3 in omega 6 maščobnim kislinam, kjer nas je zanimala njihova vsebnost v ekstraktih in organogelih. Hkrati smo primerjali sestavo maščobnih kislih svežih ter staranih ekstraktov in organogelov. Rezultati kažejo, da smo uspešno izolirali želene komponente iz konopljinega semena. Ekstrakti in organogeli so vsebovali od 48 do 70% maščobnih kislin. Razmerja med linolno in linolensko kislino pa so bila med 2,65 in 2,8. S tvorjenjem organogelov pa smo uspešno zamrežili maščobne kisline in upočasnili njihovo razpadanje ter dosegli kontrolirano hitrost sproščanja.
Ključne besede: konopljina semena, konopljino olje, organogel, maščobne kisline, totalni fenoli, antioksidativna aktivnost
Objavljeno v DKUM: 06.09.2023; Ogledov: 192; Prenosov: 0
.pdf Celotno besedilo (3,96 MB)

9.
Vsebnost flavonoidnih komponent v posušenih olupkih mandarin in njihova antioksidativna aktivnost : magistrsko delo
Andreja Bežan, 2023, magistrsko delo

Opis: Citrusi, ki pripadajo družini Rutaceae, pomembno prispevajo k zdravju ljudi zlasti zaradi visokih vsebnosti bioaktivnih spojin, med katere prištevamo tudi flavonoide, ki zaradi svojih protimikrobnih, protivnetnih in antioksidativnih učinkov pomagajo pri preprečevanju bolezni. Magistrsko delo prikazuje študijo, namen katere je prikazati potencial olupkov mandarin, ki veljajo za neužitni del ter se običajno zavržejo. Njihova uporaba je zelo široka; od kulinarike, čistil, aromaterapij ter seveda njihove zdravstvene koristi. Uporabljajo se v postopkih ekstrakcije in čiščenja bioaktivnih spojin iz različnih delov plodov, predvsem pri izolaciji karotenoidov, polifenolov, eteričnih olj in barvil. Olupki citrusov zato v tehnološkem in medicinskem pogledu ponujajo vrsto konstruktivnih priložnosti. V magistrskem delu je izvedenih več različnih ekstrakcij (ekstrakcija po Soxhletu, ultrazvočna ekstrakcija in maceracija), s katerimi smo z izbranimi topili ekstrahirali nekatere prisotne flavonoidne komponente iz posušenih olupkov mandarin in jih kvantificirali s kromatografsko analizno metodo LC-MS/MS. Izvedene so bile antioksidativne metode DPPH, FRAP, CUPRAC, ORAC in in vitro metoda simulacije gastrointestinalnega trakta. Rezultati kažejo, da najvišji izkoristek ekstrakcije dobimo pri ultrazvočni ekstrakciji, najnižji pa po metodi Soxhlet. Vsebnost antioksidantov je prav tako najvišja v vzorcih pri ultrazvočni ekstrakciji. Ugotovili smo, da izbira ekstrakcijskega topila vpliva na antioksidativno aktivnost ekstraktov. Vzorci z najvišjo vsebnostjo celokupnih flavnoidov so izkazovali boljše antioksidativne lastnosti. Uporabili smo več testov antioksidativnosti, s katerimi smo dobili delno primerljive rezultate, saj se metode razlikujejo po mehanizmih delovanja.
Ključne besede: Olupki mandarin, ekstrakcija, LC-MS/MS, flavonoidi, antioksidativna aktivnost, spektrofotometrične metode
Objavljeno v DKUM: 18.07.2023; Ogledov: 348; Prenosov: 56
.pdf Celotno besedilo (4,99 MB)

10.
Izolacija trigonelina iz naravnih materialov in njegova antioksidativna aktivnost : magistrsko delo
Anja Copot, 2023, magistrsko delo

Opis: Grško seno je rastlina, bogata je z mnogimi hranljivimi snovmi in se lahko uporablja v različnih oblikah, zato je koristen dodatek k zdravi prehrani. Pripomore k izboljšanja zdravja in dobrega počutja ljudi. Ena izmed koristnih bioaktivnih spojin v grškem senu je trigonelin. Raziskave in vitro so potrdile antioksidativne in protivnetne lastnosti. V magistrski nalogi smo optimizirali ekstrakcijo trigonelina iz grškega sena. Izvedli smo kvantitativno in kvalitativno analizo ekstraktov in materiala. Določili smo korelacijo med temperaturo in stabilnostjo trigonelina in preverili obstojnost spojine v človeških prebavilih. Analizirali smo tudi antioksidativne lastnosti pridobljenih ekstraktov. Ugotovili smo, da je za grško seno najbolj ustrezna Soxhletova ekstrakcija z metanolom, ugodne pa so tudi vodne raztopine etanola. Potrdili smo, da trigonelin ni antioksidant, vendar ekstrakti izražajo antioksidativno aktivnost zaradi prisotnosti fenolnih spojin. Pri testiranju termične stabilnosti trigonelina smo potrdili termolabilnost ciljne spojine. Rezultati gastrointestinalnega testa so pokazali, da je trigonelin obstojen tudi v stiku s prebavnimi encimi.
Ključne besede: trigonelin, grško seno, antioksidativna aktivnost, ekstrakcija, LC-MS/MS
Objavljeno v DKUM: 29.06.2023; Ogledov: 357; Prenosov: 106
.pdf Celotno besedilo (3,07 MB)

Iskanje izvedeno v 5.19 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici