| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 15
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
NARAVOSLOVNI KROŽEK V VRTCU PRI OSNOVNI ŠOLI SVETI TOMAŽ
Valerija Gregorin, 2010, diplomsko delo

Opis: Teoretični del predstavlja naravoslovje, njegov pomen za človeka na splošno in posebej za otroka v predšolskem obdobju. Opisana je Piagetovo teorija s fazami kognitivnega razvoja, s poudarkom na predoperacionalnem obdobju. Podrobneje je predstavljen konstruktivistični didaktični model učenja, aktivno učenje otrok in reševanje problemov. Opisano in podrobneje je predstavljeno delovanje naravoslovnega krožka v vrtcu pri OŠ Sveti Tomaž, katerega mentorica je že deset let Milena Petek. V empiričnem delu je preko študije primera predstavljena konkretna dejavnost naravoslovnega krožka po konstruktivističnem modelu z otrokovo aktivno vlogo v vrtcu pri OŠ Sveti Tomaž. Preko anketiranja je bilo ugotovljeno, da je za starše zgodnje uvajanje naravoslovja v vrtec pomembno, saj vpliva na celosten razvoj otroka in na nadaljnje izobraževanje otrok. Strokovne delavke vrtca poznajo konstruktivistični didaktični model učenja in ga delno uporabljajo v vsakdanji praksi, obstaja pa tudi vrsta problemov, ki se ob načrtovanju in izvedbi tega modela porajajo v praksi.
Ključne besede: Začetno naravoslovje, konstruktivizem, eksperimentiranje, naravoslovni krožek, aktivno učenje, reševanje problemov.
Objavljeno: 19.11.2010; Ogledov: 3062; Prenosov: 493
.pdf Celotno besedilo (1,00 MB)

2.
DRUŽBENI VIDIKI TRAJNOSTNEGA RAZVOJA PRI POUKU GEOGRAFIJE V OSNOVNI IN SREDNJI ŠOLI
Petra Banfi, 2013, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo predstavili družbeni vidik trajnostnega razvoja in pomen vzgoje in izobraževanja za trajnostni razvoj pri pouku geografije. Izvedli smo analizo Učnih načrtov za geografijo v osnovni šoli in splošni gimnaziji z vidika vsebin družbene trajnosti in načel vzgoje in izobraževanja za trajnostni razvoj, ki jih je izdalo Ministrstvo Republike Slovenije za šolstvo in šport v okviru Smernic vzgoje in izobraževanja za trajnostni razvoj. Rezultati analize so pokazali dobro zastopanost učnih ciljev z vidika družbene trajnosti, a so ti pogosto vsebinsko preozki. Ugotavljamo, da je obravnava vsebin z vidika družbene trajnosti v veliki meri odvisna od učiteljevega znanja, osebne ozaveščenosti in lastne angažiranosti. Zato smo pri načelih, kjer učni cilji niso bili prisotni ali so bili prisotni v manjši meri, podali predloge, ki bodo v pomoč učiteljem pri izbiri ustreznih učnih ciljev, vsebin in dejavnosti s področja družbene trajnosti. V zaključnem delu diplomskega dela smo izdelali učno gradivo za pouk geografije v osnovni šoli in splošni gimnaziji. Pri tem smo upoštevali rezultate analize Učnih načrtov in vključili učne cilje, ki so se nanašali na družbeni vidik trajnostnega razvoja in obravnavano vsebino. Učno gradivo vključuje sodobne učne metode, ki podpirajo avtentično in procesno učenje, kar zahtevajo tudi sodobne smernice vzgoje in izobraževanja za trajnostni razvoj. Na ta način smo želeli učiteljem predstaviti gradivo, ki ga lahko uporabijo pri svojem delu ali pa jim le-to služi zgolj kot okvir in ideja pri izdelavi lastnih učnih gradiv.
Ključne besede: geografija, osnovna šola, splošna gimnazija, družbeni vidik trajnostnega razvoja, družbena trajnost, aktivno učenje, procesno učenje.
Objavljeno: 19.09.2013; Ogledov: 1214; Prenosov: 208
.pdf Celotno besedilo (1,28 MB)

3.
Izobraževalna debata kot metoda makro-didaktične komponente preverjanje z ocenjevanjem pri pouku KEMIJE in NARAVOSLOVJA v osnovni šoli
Davorin Horvat, 2013, diplomsko delo

Opis: Hiter napredek znanosti in informacijske tehnologije ter dostopnosti do informacij preko medmrežja silijo k drugačnemu, alternativnemu načinu poučevanja (Pisar, 2006). Učence je potrebno uvajati v interdisciplinarno povezovanje aktualnih predmetnih področij. Aktivno učenje s pomočjo različnih metod dela ima pri vzgojno–izobraževalnem procesu čedalje večji pomen. Z metodo izobraževalne debate pridobijo učenci nekatere veščine, potrebne za uspešno soočanje z izzivi današnjega časa. Ta metoda, uporabljena v makro – didaktični komponenti preverjanja z ocenjevanjem, vodi učence, ob dejavnem razvijanju široke palete kompetenc (od splošnih do predmetno – specifičnih), do najvišjih kognitivnih stopenj, kakor tudi prenekaterih stopenj njihovega psihomotoričnega in konativnega osebnostnega razvoja. Takšen pristop učenja je zanimiv tudi z učenčevih vidikov, saj se nekateri znajdejo tudi v t.i. vlogi ocenjevalcev, ko učitelj učencu dodeli »pravico« do ocenjevanja sošolca po vnaprej zapisanem, prirejenem evalvacijskem listu. Hkrati pa učinkovito učenčevo doseganje procesnih in vsebinskih ciljev, spretnosti ter stališč oz. kompetenc od učenca zahteva dobro načrtovanje, organizacijo (delitev dela) in konstruktivno izvedbo raziskovane metode dela. Ključna cilja opravljene empirične raziskave sta bila osredotočena na vidike vrednotenja kakovosti usvojenih splošnih ciljev/kompetenc (opredeljenih v veljavnih učnih načrtih) in motivacijske uporabe izobraževalne debate kot preverjalno – ocenjevalne metode na področju naravoslovnega izobraževanja. V raziskavi so sodelovali učenci šestih osnovnih šol tako urbanega kot ruralnega območja na Ptujskem (OE Maribor Zavoda RS za šolstvo). Predloženo diplomsko delo obsega, za potrebe učiteljev kemije in naravoslovja, skrbno izdelane evalvacijske liste (uporabne pri osnovnošolskih predmetih naravoslovje in kemija) kakor tudi izbor debatne vsebine z aktualnimi debatnimi temami.
Ključne besede: Aktivno učenje, cilji, izobraževalna debata, kemija, kompetence, naravoslovje, preverjanje in ocenjevanje, diplomsko delo.
Objavljeno: 08.01.2014; Ogledov: 2075; Prenosov: 144
.pdf Celotno besedilo (3,87 MB)

4.
5.
Zgodnje učenje in poučevanje naravoslovja z raziskovalnim pristopom
Darija Petek, 2012, pregledni znanstveni članek

Opis: V prispevku so predstavljena in kritično ovrednotena znanstvena spoznanja s področja zgodnjega učenja in poučevanja naravoslovja, temelječega na dejavnostih, ki otroku omogočajo aktivno vključevanje. Raziskovalni didaktični sistem pouka, ki temelji na reševanju problemov, lahko označimo kot eno temeljnih strategij personaliziranega učenja in njemu primernega načina poučevanja. Predstavlja sodoben in svež pristop v našem zgodnjem izobraževanju na področju naravoslovja, vse bolj pa je pomemben pri poučevanju v vseh šolskih obdobjih. Kot sodoben didaktični pristop je tudi del smernic EU za izobraževanje kot model IBSE (2007). Svoje didaktične temelje ima v več teorijah, pri čemer lahko izpostavimo konstruktivizem ter razvojni teoriji Vigotskega in Piageta. Procesno se veže na didaktični sistem problemskega pouka, ki sledi logiki spoznavnega procesa ter znanstvenega načina dela in razmišljanja. S pomočjo raziskovalnega pristopa sledimo dvema temeljnima ciljema izobraževanja: ohraniti radovednost otrok in trajen interes za znanje ter oblikovati sposobnosti, ki so potrebne za samostojno reševanje problemov. Ob tem je treba izpostaviti vlogo vzgojitelja kot kompetentnega odraslega, ki raziskovanje organizira, usmerja in vodi. Skozi raziskovalni pouk se dosegajo splošni in operativni cilji naravoslovnih vsebin v kurikulu za vrtce in spoznavanja okolja za prvo triletje OŠ.
Ključne besede: zgodnje učenje, naravoslovje, raziskovalni pristopi, aktivno učenje, reševanje problemov
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 977; Prenosov: 170
.pdf Celotno besedilo (166,63 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

6.
Raziskovalni dan v vrtcu
Branka Gabrovec, 2015, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo je sestavljeno iz teoretičnega in praktičnega dela. V teoretičnem delu je predstavljena metoda raziskovalnega učenja. Osredotočili smo se na značilnosti in pomembnost raziskovalnega dela otrok v vrtcu, vlogo vzgojiteljev in vlogo otrok, vključenih v raziskovanje pri naravoslovju. Zanimalo nas je, katere cilje uresničujemo z raziskovalnim delom, katere so oblike dela in koraki raziskovanja. V praktičnem delu so otroci v izvedenem raziskovalnem dnevu na igriv, eksperimentalen način spoznali zelišča, ki jih najdemo na domačih vrtovih, vrtovih naših babic ali na policah v lončkih v stanovanju. Otroci so preko raziskovanja z lastno aktivnostjo prišli do znanja z uporabo materialov in pripomočkov, ki jih imamo v vrtcu za obdelovanje in vzdrževanje zeliščnega vrta.
Ključne besede: raziskovanje, praktično delo, zelišča, aktivno učenje predšolskih otrok
Objavljeno: 03.12.2015; Ogledov: 683; Prenosov: 91
.pdf Celotno besedilo (1,78 MB)

7.
NARAVOSLOVNI PROJEKT V VRTCU: Drevo, moj prijatelj
Romana Žnidar, 2015, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga, Drevo, moj prijatelj, je praktično delo, kjer je v ospredju projektni način učenja naravoslovnih vsebin, ki otrokom omogoča, da preko aktivnega pristopa in lastne izkušnje pridejo do zastavljenega cilja. Teoretičen del zajema predstavitev pomena zgodnjega naravoslovja v predšolskem obdobju, temeljne spoznavne in naravoslovne postopke, pomen raziskovanja pri odkrivanju naravnega okolja in vloga vzgojitelja pri slednjem. Sledi podrobna razčlenitev in zgradba projektnega dela kot učnega modela v predšolskem obdobju, podrobno so predstavljene posamezne etape le-tega. V nadaljevanju je opisano drevo, od življenjsko pomembnih korenin, drevesne skorje in lubja, vejic in popkov, raznolikosti listov, drevesa kot življenjskega okolja, njihove ogroženosti, smrti drevesa. Praktični del vsebuje vse elemente didaktične zasnove projekta, ki je trajal deset dni. Namen projekta je bil predstaviti konkreten primer aktivnega učenja v vrtcu na področju naravoslovja, kjer so skozi stopnje projektnega učnega dela v korelaciji z ostalimi področji kurikuluma izpeljane dejavnosti, temelječe na vodeni samostojni aktivnosti otrok. Vsak dan projekta je predstavljen z didaktično pripravo, opisom poteka dela in analizo zastavljenih dnevnih ciljev.
Ključne besede: drevo, projektno delo, aktivno učenje, naravoslovne sposobnosti in spretnosti, vloga vzgojitelja, zgodnje naravoslovje
Objavljeno: 16.12.2015; Ogledov: 2220; Prenosov: 265
.pdf Celotno besedilo (2,86 MB)

8.
NARAVNO OKOLJE JE LAHKO UČILNICA NA PROSTEM
Jernej Vajsbaher, 2016, diplomsko delo

Opis: V teoretičnem delu diplomske naloge je predstavljeno projektno delo in aktivno učenje otrok pri naravoslovju. Podrobneje so opisane naravoslovne vsebine; raziskovalno učenje, opazovanje, izkustveno učenje in problemski pouk. Predstavljeno je tudi timsko delo in sodelovanje s starši. V praktičnem delu naloge je opisan projekt »Gozd je most v naravo«, ki je bil izveden v vrtcu Tezno Maribor. Produkt celoletnega projekta je učna pot v gozdu Stražun. Opremljena je tudi z zanimivimi interpretativnimi tablami, preko katerih lahko obiskovalci skozi kratke tekste in zanimive ilustracije spoznavajo gozd in njegove prebivalce ter pomen ohranjanja tega izjemnega naravnega okolja v Mariboru. Zgodba učne poti je zgodba netopirja Boromira, ki oblikuje, spremlja in vodi vse dejavnosti na sami poti. V idejni zasnovi projekta so bili opredeljeni cilji: zagotoviti otroku možnost izkustvenega učenja; motivirati otroke, vzgojitelje in starše za spoznavanje svojega kraja in njegovih posebnosti. Spoznati pomen sodelovanja ljudi v družbi in skrb za naravno okolje, kar omogoča oblikovanje pozitivnega odnosa do okolja. Rezultati so zapisani kvalitativno – opisno v okviru evalvacije zastavljenih ciljev in analize izvedenega projekta.
Ključne besede: predšolska vzgoja, učna pot, Stražun, projektno delo, timsko delo, aktivno učenje
Objavljeno: 18.08.2016; Ogledov: 935; Prenosov: 209
.pdf Celotno besedilo (4,24 MB)

9.
POMEN OTROKOVEGA UČENJA V PREDŠOLSKEM OBDOBJU
Manja Koren Kodele, 2016, diplomsko delo

Opis: Namen diplomske naloge je preučiti pomen otrokovega učenja v predšolskem obdobju, ki v največji meri poteka skozi igro, ki je otrokova temeljna dejavnost za oblikovanje osebnosti in odnosa do sveta. V zadnjih letih se za učenje naravoslovja čedalje bolj poudarja pomen aktivnega učenja, saj prevladujejo prepričanja, da se otrok najbolj uči, ko je aktiven. Otroci, ki se aktivno učijo, so osredotočeni na svoja dejanja in razmišljanja, dajejo pobude za dejavnost, ki izhajajo iz njihove notranje motivacije, osebnih interesov in namenov. Znanje, pridobljeno na podlagi lastnih izkušenj in spoznanj, je trajnejše od znanja, ki ga otrok pridobi kot pasiven udeleženec učnega procesa, hkrati pa otroku omogoča reševanje problemov v vsakdanjem življenju.
Ključne besede: predšolski otrok, igra, raziskovanje, aktivno učenje, vloga vzgojitelja v aktivnem učenju
Objavljeno: 20.09.2016; Ogledov: 636; Prenosov: 108
.pdf Celotno besedilo (294,43 KB)

10.
Naravoslovna učna pot ob dvorcu Dornava
Vesna Petek, 2017, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo je nastalo z namenom oblikovati naravoslovno učno pot ob dvorcu Dornava, kjer bi otrokom približali njihovo domačo naravno in kulturno dediščino s pomočjo aktivnega učenja. Otroci se namreč največ naučijo, ko so aktivni in sami raziskujejo okolico. V teoretičnem delu so predstavljeni naravoslovje v zgodnjem otroštvu, pomembnost aktivnega učenja otrok, značilnosti izkustvenega, raziskovalnega in problemskega učenja ter igra v naravnem okolju. Teoretično sta predstavljena tudi dvorec Dornava in njegova okolica. V praktičnem delu je najprej opisana neposredna izvedba v praksi, kjer je podana priprava za vsak dan izvajanja aktivnosti. Podana je tudi predstavitev naravoslovne učne poti ob dvorcu Dornava. Učna pot je ustvarjena s ciljem, da se otrokom omogoči aktivno spoznavanje značilnosti izbranega naravnega okolja z vključevanjem aktivnih didaktičnih metod.
Ključne besede: naravoslovna učna pot, aktivno učenje otrok, igra v naravnem okolju, predšolski otrok, dvorec Dornava.
Objavljeno: 08.08.2017; Ogledov: 349; Prenosov: 56
.pdf Celotno besedilo (4,61 MB)

Iskanje izvedeno v 0.32 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici