1. Poučevanje naravoslovja v kombiniranem oddelku: načrtovanje in izvedba učne poti za 3. in 4. razred osnovne šole : magistrsko deloAmadeja Cvek, 2025, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu nas je zanimalo, ali je lahko učna pot uporabno učno sredstvo za povezovanja učne vsebine v kombiniranem oddelku. V prvem delu magistrske smo predstavili teoretično ozadje poučevanja na prostem in v kombiniranem oddelku. V praktičnem delu naloge smo izvedli kvalitativno akcijsko raziskavo, in sicer polstrukturiran intervju s petimi učiteljicami razrednega pouka, ki poučujejo v kombiniranem oddelku. Analiza odgovorov je pokazala, da učiteljice menijo, da je poučevanje v kombiniranem oddelku zahtevnejše v primerjavi s poučevanjem v homogenem oddelku, da je za pripravo ure potrebno več priprave in organizacije. Prav tako učiteljice zavzemajo pozitivno stališče do uporabe učne poti pri poučevanju naravoslovnih vsebin v kombiniranem oddelku in si želijo več učnih poti v okolici šole. Na podlagi pridobljenih odgovorov smo načrtovali in izvedli naravoslovno učno pot v okolici Podružnične osnovne šole Kristan Vrh. Pri izvedbi učne poti je sodelovalo šest učencev kombiniranega razreda 3. in 4. razreda. Skozi evalvacijo izvedbe učne poti smo ugotovili, da je učna pot primerno sredstvo za povezovanje naravoslovne učne vsebine v kombiniranem oddelku.
Ključne besede: kombiniran oddelek, učna pot, pouk na prostem, aktivno učenje, diferencirano poučevanje
Objavljeno v DKUM: 06.08.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 15
 Celotno besedilo (4,79 MB) |
2. Vseživljenjsko učenje kot dejavnik izboljšanja kakovosti življenja starostnikov : magistrsko deloNikita Vrečko, 2025, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu smo se osredotočili na pomen vseživljenjskega učenja ter vpliva učenja na staranje in kakovost življenja starostnikov. V teoretičnem delu smo predstavili življenjska obdobja, aktivno staranje in vpliv demence. Prav tako smo vključili zgodovino izobraževanja odraslih ter koncept vseživljenjskega in medgeneracijskega učenja.
V empiričnem delu smo predstavili rezultate raziskave, ki smo jo opravili v medgeneracijskem centru DANica. Ti potrjujejo, da izobraževanje pomembno prispeva k izboljšanju kakovosti življenja starostnikov. Ugotovili smo, da starostniki radi obiskujejo medgeneracijski center, kjer se družijo in naučijo česa novega, s tem pa ohranjajo svojo vitalnost. Vsi starostniki prav tako menijo, da bi morali vsi vsaj preizkusiti izobraževanje v svojem tretjem življenjskem obdobju. S tem magistrsko delo poudarja pomen nadaljnjega razvoja izobraževalnih programov za starostnike.
Ključne besede: vseživljenjsko učenje, medgeneracijsko učenje, motivacija za učenje, demenca, aktivno staranje, življenjska obdobja
Objavljeno v DKUM: 09.07.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 27
Celotno besedilo (608,85 KB) |
3. Pristop učenja na podlagi nalog pri plesnem ustvarjanju predšolskih otrok : diplomsko deloTia Lucija Kirbiš, 2025, diplomsko delo Opis: Namen diplomskega dela z naslovom Pristop učenja na podlagi nalog pri plesnem ustvarjanju predšolskih otrok je bil raziskati možnost uporabe didaktične strategije učenja na podlagi nalog pri plesnem ustvarjanju s skupino otrok v vrtcu. Diplomsko delo zajema teoretični in praktični del. V teoretičnem delu so opredeljeni ključni pojmi, kot so ples, plesna vzgoja, aktivno učenje in učenje na podlagi nalog. Obravnavana sta proces razvoja gibalnih motivov in plesnih elementov skozi plesno izražanje ter njegova vloga pri celostnem razvoju otroka. Praktični del vključuje priprave na izvedbo dejavnosti učenja na podlagi nalog v vrtcu, spremljanje njihovega poteka in analizo izvedenih plesnih aktivnosti. Evalvacije temeljijo na načrtnem opazovanju otrok med plesnim ustvarjanjem. V zaključku so povzete ključne ugotovitve raziskave, ki predstavljajo pomembno izhodišče za nadaljnje preučevanje in implementacijo didaktične strategija učenja na podlagi nalog v vrtcih. Otroci so med seboj zelo dobro sodelovali. Pokazali so visoko stopnjo ustvarjalnosti in sposobnost plesne improvizacije ter uspešno raziskovali lastne plesne zmožnosti pri iskanju gibalnih rešitev na zastavljene naloge, pri čemer so izhajali iz vsebinskih motivov, povezanih s specifično temo. Rezultati potrjujejo, da takšen pristop spodbuja ne le individualno izražanje, temveč tudi medsebojno sodelovanje in ustvarjalno raziskovanje giba.
Ključne besede: plesna vzgoja, predšolski otroci, učenje na podlagi nalog, aktivno učenje
Objavljeno v DKUM: 22.05.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 58
Celotno besedilo (12,71 MB) |
4. Aktivno učenje plavanja otrok z različnim znanjem plavanja v različnih učnih pogojih : diplomsko deloLara Seretin, 2024, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo obravnava proces učenja plavanja pri otrocih s poudarkom na času aktivnega sodelovanja med plavalnimi urami. Cilj raziskave je ugotoviti, kako globina vode in predznanje plavanja vplivata na otrokovo aktivnost med učnimi urami. Teoretični del preučuje pomen plavanja z vidika preživetja in zdravja ter metode poučevanja in didaktična načela, ki jih učitelji uporabljajo pri učenju plavanja. Empirični del vključuje opazovanje otrok med plavalnimi tečaji, pri čemer so bili otroci razdeljeni glede na globino vode in stopnjo predznanja. Rezultati kažejo, da otroci v globlji vodi v povprečju preživijo več časa v aktivnem učenju, vendar razlika ni statistično pomembna. Prav tako je bilo ugotovljeno, da predznanje plavanja pomembno vpliva na dolžino aktivnega učenja plavanja. Za učinkovitejše učenje plavanja predlagamo prilagoditev učnih metod glede na starost, predznanje in fizične sposobnosti otrok ter optimizacijo učnih programov. Diplomsko delo prispeva k izboljšanju pedagoških pristopov v plavalni vzgoji.
Ključne besede: plavanje, aktivno učenje, učni pogoji
Objavljeno v DKUM: 13.12.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 32
Celotno besedilo (3,28 MB) |
5. Motiviranost, priljubljenost in dosežki znanja po izvedbi učne ure s strategijo sobe pobega v fizični in virtualni obliki pri pouku biologije v 8. razredu osnovne šole : magistrsko deloNika Židan, 2024, magistrsko delo Opis: Sobe pobega so interaktivne socialne igre, kjer igralci odkrivajo namige, rešujejo uganke in naloge v določenem prostoru in času. Bistvo sobe pobega je, da igralci nimajo danih specifičnih navodil, kako pobegniti iz sobe oz. zaključiti igro. Soba pobega je lahko uporabljena tudi kot inovativna in zanimiva strategija poučevanja, ki se lahko uporablja med poukom kateregakoli predmeta oz. učne vsebine, pri čemer obogati nabor strategij poučevanja. S strategijo sobe pobega pri učencih vzpodbujamo aktivno učenje, skupinsko delo in sodelovanje v skupini, razvijanje logičnega, ustvarjalnega in kritičnega mišljenja ter dvignemo raven motivacije.
Namen magistrskega dela je bi izdelati dve sobi pobega za učno vsebino Prebavila. Eno smo izdelali v fizični obliki in eno v virtualni obliki. Učne ure s strategijo sobe pobega smo izvedli v 8. razredih osnovnih šol in po izvedbi učencem posredovali vprašalnik, s katerim smo primerjali raven učne motivacije učencev, uspešnost izvedbe in všečnost posamezne oblike sobe pobega.
Ugotovili smo, da so učenci ne glede na obliko izvedbe sobe pobega dosegli visoko raven motivacije, aktivnost jim je bila všeč in svoje znanje so po izvedbi le-te ocenili z visoko oceno.
Ključne besede: soba pobega, biologija, učna motivacija, aktivno učenje, sodelovalno učenje
Objavljeno v DKUM: 26.08.2024; Ogledov: 122; Prenosov: 71
Celotno besedilo (2,21 MB) |
6. Preizkus preprostega modela fotosinteze v vrtcu : diplomsko deloManja Hojnik, 2021, diplomsko delo Opis: Tema rastlin je v predšolski pedagogiki še vedno podcenjena, vendar izjemnega pomena tako za otroke kot tudi vzgojitelje. Pomembno je, da otrokom omogočimo svobodo, saj nas bodo otroci s svojo ustvarjalnostjo in radovednostjo spodbujali, da z njimi doživimo rastline kot nekaj izjemnega.
V teoretičnem delu smo na podlagi strokovne literature predstavili začetno naravoslovje, rastline in pomen spoznavanja le-te v predšolskem obdobju. Predstavili smo zgradbo rastlin in proces fotosinteze. Prav tako smo se osredotočili na napačne predstave otrok o procesu fotosinteze in zakaj je omenjen proces tako težaven za razumevanje. Izpostavili smo tudi vlogo vzgojitelja pri posredovanju znanja o rastlinah in pomembnost aktivnega učenja za otroke.
V praktičnem delu smo predstavili postopek izdelave avtorsko pripravljenega modela prehranjevanja rastlin, ki smo ga fotografsko dokumentirali. Preizkus z modelom smo praktično izvedli z vrtčevsko skupino otrok, starih 5–6 let. Rezultate smo opisali in jih predstavili s pomočjo opazovalnih listov ter grafikonov.
Skozi diplomsko nalogo smo ugotovili, da uporaba modela pozitivno vpliva na kakovostno razumevanje fotosinteze. Otroci so z uporabo modela pridobili novo znanje s področja rastlin in njihovega prehranjevanja. Ugotovili smo, da lahko s pomočjo aktivnega učenja in izdelanega modela tudi tako zahtevne vsebine, kot je fotosinteza, primerno predstavimo predšolskim otrokom.
Ključne besede: predšolski otrok, aktivno učenje, fotosinteza, model prehranjevanja rastlin
Objavljeno v DKUM: 16.11.2021; Ogledov: 1458; Prenosov: 190
Celotno besedilo (1,54 MB) |
7. Razumevanje naravoslovnih pojavov izhlapevanja in kondenzacije vode v predšolskem obdobjuLotka Škerlak, 2021, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu z naslovom Razumevanje naravoslovnih pojavov izhlapevanja in kondenzacija vode v predšolskem obdobju smo preučevali in ugotavljali, kako poteka spoznavanje in razumevanje naravoslovnih pojavov pri predšolskem otroku. V teoretičnem delu naloge smo predstavili kurikularne naravoslovne dejavnosti v vrtcu in vlogo vzgojitelja, ki vpliva na proces učenja predšolskega otroka. Obravnavali smo zakonitosti razvoja in metode učenja naravoslovja v predšolskem obdobju. Po Piagetu smo povzeli kognitivno razvojno teorijo otroka. Predstavili smo pojmovanja otrok v predšolskem obdobju. Povzeli smo raziskave avtorjev, ki so v svojih delih raziskovali in opisovali predstave predšolskih otrok o procesih izhlapevanja in kondenzacije vode. V praktičnem delu diplome smo z otroki, starimi od 2 do 6 let, izvajali naravoslovne dejavnosti, pri katerih so otroci spoznavali pojava izhlapevanje in kondenzacija vode. Otroci so z aktivnim in raziskovalnim načinom učenja pri naravoslovnih dejavnostih razvijali razumevanje naravoslovnih pojavov. Razumevanje otrok smo preverjali z intervjuji, ki smo jih izvajali pred dejavnostjo in ob zaključku. Po potrebi tudi med dejavnostjo. Na podlagi odgovorov otrok smo ugotavljali, kako so otroci spoznavali in spreminjali mišljenje o naravoslovnih pojavih. Ugotovljeno je bilo, da so otroci s konkretnimi izkušnjami pridobili nova znanja o kroženju vode. Razvijali so nove koncepte in spreminjali lastna znanja.
Ključne besede: naravoslovje, aktivno učenje, voda, izhlapevanje, kondenzacija
Objavljeno v DKUM: 12.02.2021; Ogledov: 1457; Prenosov: 169
Celotno besedilo (2,66 MB) |
8. Gozdna pedagogika v Vrtcu Navihanček pri OŠ Središče ob Dravi - študija primeraValentina Janžekovič, 2020, diplomsko delo Opis: Težnja ljudi k vračanju v naravo je vedno večja. Posledično je tudi v vzgojno-izobraževalnih ustanovah vse več zanimanja za izvajanje vzgojno-izobraževalnega procesa v sožitju z naravo. Prav to nam ponuja oziroma omogoča gozdna pedagogika. V diplomski nalogi, ki je sestavljena iz teoretičnega in empiričnega dela, smo s pomočjo študije primera raziskali prisotnost gozdne pedagogike v javnem vrtcu. Opredelili smo koncept gozdne pedagogike, značilnosti aktivnega in izkustvenega učenja ter vlogo odraslega pri omenjenem konceptu. Empirični del zajema raziskavo, v kateri smo s študijo primera raziskali in predstavili prisotnost koncepta gozdne pedagogike v javnem vrtcu. Zanimali so nas zlasti poznavanje koncepta gozdne pedagogike med strokovnimi delavci vrtca, izvajanje dejavnosti s področja gozdne pedagogike, pomen vlog otrok in odraslih pri teh dejavnostih ter omejitve in ovire pri načrtovanju in izvajanju dejavnosti z omenjenega področja.
Ključne besede: aktivno učenje, gozdna pedagogika, izkustveno učenje, javni vrtec, predšolska vzgoja
Objavljeno v DKUM: 08.09.2020; Ogledov: 1338; Prenosov: 315
Celotno besedilo (1011,56 KB) |
9. Naravoslovna gozdna učna pot VurberkMartina Bela, 2019, diplomsko delo Opis: Namen diplomske naloge je oblikovati naravoslovno gozdno učno pot za predšolske otroke po poti do gradu Vurberk. Naravoslovna gozdna učna pot poteka v celoti po gozdu in je opremljena z dejavnostmi, preko katerih so predšolski otroci v neposrednem stiku z naravo ter doživljajo naravno okolje z vsemi čuti.
Na podlagi strokovne literature so v teoretičnem delu predstavljene naravoslovne učne poti, otrok in naravoslovje, raziskovanje in aktivno učenje otrok v naravi, vloga vzgojitelja pri raziskovanju in aktivnem učenju otrok v naravi in gozdu. Predstavljena sta tudi grad Vurberk in njegova okolica.
V praktičnem delu je najprej opisano načrtovanje naravoslovnih dejavnosti, v nadaljevanju pa je predstavljena praktična izvedba naravoslovne gozdne učne poti.
Ključne besede: otrok, vzgojitelj, učna pot, naravoslovje, raziskovanje in aktivno učenje
Objavljeno v DKUM: 11.11.2019; Ogledov: 1445; Prenosov: 274
Celotno besedilo (7,77 MB) |
10. Aktivna participacija predšolskih otrok v procesu vzgoje in izobraževanjaDona Kastelic, 2018, diplomsko delo Opis: Dandanes v ospredje povsod postavljamo otroka in izjema niso niti vzgojno-izobraževalne ustanove, kot je npr. vrtec. Otroke bi bilo potrebno v večji meri vključevati v samo pripravo, načrtovanje, izvedbo in tudi evalvacijo načrtovanih dejavnosti. Upoštevati bi bilo potrebno tudi njihovo mnenje in se ga držati v prihodnjih dejavnostih. Zavedamo pa se, da imajo vrtci programe oz. priročnike, katerim sledijo in imajo načrtovane oz. zastavljene dejavnosti, na podlagi katerih dosegajo cilje oz. jih poskušajo doseči. V diplomskem delu, z naslovom Aktivna participacija predšolskih otrok v procesu vzgoje in izobraževanja, smo v teoretičnem delu predstavili vlogo in pomen participacije, participacijo kot potrebo in pravico predšolskih otrok, stopnje participacije ter pozitivne in negativne učinke participacije oz. kritiko le-te. Predstavili smo tudi aktivno učenje in pa sistem vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji, kjer smo se osredotočili predvsem na predšolsko vzgojo. V empiričnem delu smo se osredotočili na to, v kakšni meri otroci dejansko sodelujejo v procesu vzgoje in izobraževanja. Raziskava je temeljila na vzorcu enaindvajsetih predšolskih otrok, starih od tri do šest let. Podatke smo zbrali s pomočjo opazovalnega lista in jih obdelali s pomočjo frekvenčne distribucije. Izračunali smo komulativne (f) in relativne (f %) frekvence ter jih primerjali glede na spol in starost otroka.
Ključne besede: aktivno učenje, participacija, predšolska vzgoja, predšolski otrok, vzgoja in izobraževanje
Objavljeno v DKUM: 29.11.2018; Ogledov: 2402; Prenosov: 400
Celotno besedilo (2,53 MB) |
