| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 17
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Razumevanje naravoslovnih pojavov izhlapevanja in kondenzacije vode v predšolskem obdobju
Lotka Škerlak, 2021, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu z naslovom Razumevanje naravoslovnih pojavov izhlapevanja in kondenzacija vode v predšolskem obdobju smo preučevali in ugotavljali, kako poteka spoznavanje in razumevanje naravoslovnih pojavov pri predšolskem otroku. V teoretičnem delu naloge smo predstavili kurikularne naravoslovne dejavnosti v vrtcu in vlogo vzgojitelja, ki vpliva na proces učenja predšolskega otroka. Obravnavali smo zakonitosti razvoja in metode učenja naravoslovja v predšolskem obdobju. Po Piagetu smo povzeli kognitivno razvojno teorijo otroka. Predstavili smo pojmovanja otrok v predšolskem obdobju. Povzeli smo raziskave avtorjev, ki so v svojih delih raziskovali in opisovali predstave predšolskih otrok o procesih izhlapevanja in kondenzacije vode. V praktičnem delu diplome smo z otroki, starimi od 2 do 6 let, izvajali naravoslovne dejavnosti, pri katerih so otroci spoznavali pojava izhlapevanje in kondenzacija vode. Otroci so z aktivnim in raziskovalnim načinom učenja pri naravoslovnih dejavnostih razvijali razumevanje naravoslovnih pojavov. Razumevanje otrok smo preverjali z intervjuji, ki smo jih izvajali pred dejavnostjo in ob zaključku. Po potrebi tudi med dejavnostjo. Na podlagi odgovorov otrok smo ugotavljali, kako so otroci spoznavali in spreminjali mišljenje o naravoslovnih pojavih. Ugotovljeno je bilo, da so otroci s konkretnimi izkušnjami pridobili nova znanja o kroženju vode. Razvijali so nove koncepte in spreminjali lastna znanja.
Ključne besede: naravoslovje, aktivno učenje, voda, izhlapevanje, kondenzacija
Objavljeno: 12.02.2021; Ogledov: 186; Prenosov: 42
.pdf Celotno besedilo (2,66 MB)

2.
Gozdna pedagogika v Vrtcu Navihanček pri OŠ Središče ob Dravi - študija primera
Valentina Janžekovič, 2020, diplomsko delo

Opis: Težnja ljudi k vračanju v naravo je vedno večja. Posledično je tudi v vzgojno-izobraževalnih ustanovah vse več zanimanja za izvajanje vzgojno-izobraževalnega procesa v sožitju z naravo. Prav to nam ponuja oziroma omogoča gozdna pedagogika. V diplomski nalogi, ki je sestavljena iz teoretičnega in empiričnega dela, smo s pomočjo študije primera raziskali prisotnost gozdne pedagogike v javnem vrtcu. Opredelili smo koncept gozdne pedagogike, značilnosti aktivnega in izkustvenega učenja ter vlogo odraslega pri omenjenem konceptu. Empirični del zajema raziskavo, v kateri smo s študijo primera raziskali in predstavili prisotnost koncepta gozdne pedagogike v javnem vrtcu. Zanimali so nas zlasti poznavanje koncepta gozdne pedagogike med strokovnimi delavci vrtca, izvajanje dejavnosti s področja gozdne pedagogike, pomen vlog otrok in odraslih pri teh dejavnostih ter omejitve in ovire pri načrtovanju in izvajanju dejavnosti z omenjenega področja.
Ključne besede: aktivno učenje, gozdna pedagogika, izkustveno učenje, javni vrtec, predšolska vzgoja
Objavljeno: 08.09.2020; Ogledov: 295; Prenosov: 132
.pdf Celotno besedilo (1011,56 KB)

3.
Naravoslovna gozdna učna pot Vurberk
Martina Bela, 2019, diplomsko delo

Opis: Namen diplomske naloge je oblikovati naravoslovno gozdno učno pot za predšolske otroke po poti do gradu Vurberk. Naravoslovna gozdna učna pot poteka v celoti po gozdu in je opremljena z dejavnostmi, preko katerih so predšolski otroci v neposrednem stiku z naravo ter doživljajo naravno okolje z vsemi čuti. Na podlagi strokovne literature so v teoretičnem delu predstavljene naravoslovne učne poti, otrok in naravoslovje, raziskovanje in aktivno učenje otrok v naravi, vloga vzgojitelja pri raziskovanju in aktivnem učenju otrok v naravi in gozdu. Predstavljena sta tudi grad Vurberk in njegova okolica. V praktičnem delu je najprej opisano načrtovanje naravoslovnih dejavnosti, v nadaljevanju pa je predstavljena praktična izvedba naravoslovne gozdne učne poti.
Ključne besede: otrok, vzgojitelj, učna pot, naravoslovje, raziskovanje in aktivno učenje
Objavljeno: 11.11.2019; Ogledov: 421; Prenosov: 134
.pdf Celotno besedilo (7,77 MB)

4.
Aktivna participacija predšolskih otrok v procesu vzgoje in izobraževanja
Dona Kastelic, 2018, diplomsko delo

Opis: Dandanes v ospredje povsod postavljamo otroka in izjema niso niti vzgojno-izobraževalne ustanove, kot je npr. vrtec. Otroke bi bilo potrebno v večji meri vključevati v samo pripravo, načrtovanje, izvedbo in tudi evalvacijo načrtovanih dejavnosti. Upoštevati bi bilo potrebno tudi njihovo mnenje in se ga držati v prihodnjih dejavnostih. Zavedamo pa se, da imajo vrtci programe oz. priročnike, katerim sledijo in imajo načrtovane oz. zastavljene dejavnosti, na podlagi katerih dosegajo cilje oz. jih poskušajo doseči. V diplomskem delu, z naslovom Aktivna participacija predšolskih otrok v procesu vzgoje in izobraževanja, smo v teoretičnem delu predstavili vlogo in pomen participacije, participacijo kot potrebo in pravico predšolskih otrok, stopnje participacije ter pozitivne in negativne učinke participacije oz. kritiko le-te. Predstavili smo tudi aktivno učenje in pa sistem vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji, kjer smo se osredotočili predvsem na predšolsko vzgojo. V empiričnem delu smo se osredotočili na to, v kakšni meri otroci dejansko sodelujejo v procesu vzgoje in izobraževanja. Raziskava je temeljila na vzorcu enaindvajsetih predšolskih otrok, starih od tri do šest let. Podatke smo zbrali s pomočjo opazovalnega lista in jih obdelali s pomočjo frekvenčne distribucije. Izračunali smo komulativne (f) in relativne (f %) frekvence ter jih primerjali glede na spol in starost otroka.
Ključne besede: aktivno učenje, participacija, predšolska vzgoja, predšolski otrok, vzgoja in izobraževanje
Objavljeno: 29.11.2018; Ogledov: 979; Prenosov: 195
.pdf Celotno besedilo (2,53 MB)

5.
Naravoslovni postopki pri kemijskih vsebinah v drugem triletju osnovne šole
Julija Murko, 2018, magistrsko delo

Opis: Naravoslovni postopki so temelj začetnega naravoslovja. Med naravoslovne postopke uvrščamo tudi delo s podatki, ki zajema interpretiranje, risanje in branje grafov. Na razumevanje in branje grafov pogosto naletimo v vsakdanjem življenju, saj so grafi prisotni na veliko področjih življenja, od čisto osebnih do strokovnih oz. poklicnih. Branje in risanje prikazov oz. grafov pa ima tudi pri pouku naravoslovja pomembno vlogo. Mnogi domači in tuji strokovnjaki poudarjajo pomembnost aktivne vpeljave grafov v pouk naravoslovja. Takšen način dela pri pouku predlagajo tudi slovenski učni načrti. V magistrskem delu so prikazani rezultati raziskave med 134 učenci 5. in 6. razreda osnovne šole, kjer nas je zanimalo, kako učenci rišejo, berejo in razumejo grafe pri pouku naravoslovja v drugem triletju osnovne šole. Ugotovili smo, da je znanje učencev, vključenih v raziskavo, v povprečju slabo (73 % učencev na testu ni doseglo polovice možnih točk). Sicer pa učenci bolje berejo in napovedujejo grafe, slabše pa razumejo pojme: odvisna in neodvisna spremenljivka ter povezave med spremenljivkami. V magistrskem delu je podan primer aktivnega učenja grafov.
Ključne besede: naravoslovni postopki, grafi, 2. triletje osnovne šole, aktivno učenje grafov
Objavljeno: 24.08.2018; Ogledov: 573; Prenosov: 14
.pdf Celotno besedilo (2,54 MB)

6.
Pomen kreativnosti za aktivno učenje predšolskega otroka
Katja Kunst, 2017, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu z naslovom Vloga kreativnosti za aktivno učenje predšolskega otroka smo opredelili pomen ustvarjalnih sposobnosti, katere ima v večji oziroma manjši meri razvite vsak človek. Od nas pa je odvisno, na katerem področju in kako jih bomo uveljavili. V teoretičnem delu smo zapisali opredelitev kreativnosti in ustvarjalnosti ter pomen le-teh v timu pedagoških delavcev. Povzeto je, kaj je kreativnost predšolskega otroka in kako jo spodbujati. Človek se uči celo življenje, pomembno pa je, da je znanje, ki ga pridobi, trdno in uporabno. Če je otrok radoveden, vedoželjen in notranje motiviran, je učenje najbolj učinkovito. Takšno pridobivanje znanja imenujemo aktivno učenje. V nadaljevanju diplomskega dela smo opisali pomen pridobivanja znanja, sposobnosti in spretnosti v predšolskem obdobju, pomembnost samostojnega reševanja problemov, vlogo odraslega v okolju za aktivno učenje predšolskega otroka, prostore vrtca kot primerno okolje za aktivno učenje, ustreznost materialov za aktivno učenje in opredelitev projektnega dela kot oblike aktivnega učenja. Zaradi zanimanja o tem, ali lahko kot vzgojitelji s svojim pristopom in načinom dela vplivajo na pomen kreativnosti za aktivno učenje predšolskega otroka, smo v sklopu empiričnega dela to raziskali in praktično preverili. Raziskava je temeljila na vzorcu dvaindvajsetih predšolskih otrok, starih od štiri do pet let. Podatke smo zbrali s pomočjo opazovalnega lista in preizkusa (testa) znanja ter spretnosti. Pridobljene podatke smo obdelali s statističnim programom SPSS. Opravljena raziskava je pripeljala do ugotovitve, da vzgojiteljev pristop in način dela vplivata na pomen kreativnosti za aktivno učenje predšolskega otroka.
Ključne besede: aktivno učenje, kreativnost, predšolski otrok, projektno delo, ustvarjalnost, vzgojitelj
Objavljeno: 08.11.2017; Ogledov: 1079; Prenosov: 187
.pdf Celotno besedilo (830,32 KB)

7.
Aktivno učenje otrok v izbranem naravnem okolju
Lara Šacer, 2017, diplomsko delo

Opis: Namen diplomske naloge je predstaviti idejno zasnovo učne poti v domačem kraju, v okolju med reko, travniki in njivami. Načrtovana učna pot je opremljena z dejavnostmi, preko katerih bodo predšolski otroci aktivno spoznavali naravno okolje in značilnosti planetov v našem Osončju. Aktivnosti na učni poti so zasnovane v smeri razvoja naravoslovnih sposobnosti in spretnosti. Na podlagi strokovne literature je v teoretičnem delu predstavljeno aktivno učenje, katerega teoretični temelji izhajajo iz konstruktivizma. Za učenje v naravnem okolju sta kot didaktična pristopa ustrezna raziskovalno in izkušenjsko učenje. Oba skozi lastno aktivnost otrok omogočata razvoj vrste sposobnosti in spretnosti, ki so zelo pomembne za razumevanje naravoslovnih procesov in dogajanj v naravnem okolju. Prav zato je pomembno, da jih začnemo razvijati že v predšolskem obdobju in s tem postavljamo temelje za učenje in razumevanje naravoslovja na nadaljnjih stopnjah izobraževanja. V praktičnem delu je predstavljena idejna zasnova učne poti v izbranem naravnem okolju. Pot, v izbranem okolju, ki je speljana ob reki Pesnici na eni in travnikih ter njivah na drugi strani, ponuja spoznavanje različnih ekosistemov. Učna pot je zasnovana v dveh delih. Otroci bodo z aktivnim učenjem, igrami, raziskovanjem in izkušnjami prišli do novih spoznanj o naravi.
Ključne besede: otrok, aktivno učenje, raziskovanje, vzgojitelj, učna pot, osončje, naravoslovne sposobnosti in spretnosti
Objavljeno: 27.09.2017; Ogledov: 891; Prenosov: 177
.pdf Celotno besedilo (3,49 MB)

8.
Naravoslovna učna pot ob dvorcu Dornava
Vesna Petek, 2017, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo je nastalo z namenom oblikovati naravoslovno učno pot ob dvorcu Dornava, kjer bi otrokom približali njihovo domačo naravno in kulturno dediščino s pomočjo aktivnega učenja. Otroci se namreč največ naučijo, ko so aktivni in sami raziskujejo okolico. V teoretičnem delu so predstavljeni naravoslovje v zgodnjem otroštvu, pomembnost aktivnega učenja otrok, značilnosti izkustvenega, raziskovalnega in problemskega učenja ter igra v naravnem okolju. Teoretično sta predstavljena tudi dvorec Dornava in njegova okolica. V praktičnem delu je najprej opisana neposredna izvedba v praksi, kjer je podana priprava za vsak dan izvajanja aktivnosti. Podana je tudi predstavitev naravoslovne učne poti ob dvorcu Dornava. Učna pot je ustvarjena s ciljem, da se otrokom omogoči aktivno spoznavanje značilnosti izbranega naravnega okolja z vključevanjem aktivnih didaktičnih metod.
Ključne besede: naravoslovna učna pot, aktivno učenje otrok, igra v naravnem okolju, predšolski otrok, dvorec Dornava.
Objavljeno: 08.08.2017; Ogledov: 771; Prenosov: 118
.pdf Celotno besedilo (4,61 MB)

9.
POMEN OTROKOVEGA UČENJA V PREDŠOLSKEM OBDOBJU
Manja Koren Kodele, 2016, diplomsko delo

Opis: Namen diplomske naloge je preučiti pomen otrokovega učenja v predšolskem obdobju, ki v največji meri poteka skozi igro, ki je otrokova temeljna dejavnost za oblikovanje osebnosti in odnosa do sveta. V zadnjih letih se za učenje naravoslovja čedalje bolj poudarja pomen aktivnega učenja, saj prevladujejo prepričanja, da se otrok najbolj uči, ko je aktiven. Otroci, ki se aktivno učijo, so osredotočeni na svoja dejanja in razmišljanja, dajejo pobude za dejavnost, ki izhajajo iz njihove notranje motivacije, osebnih interesov in namenov. Znanje, pridobljeno na podlagi lastnih izkušenj in spoznanj, je trajnejše od znanja, ki ga otrok pridobi kot pasiven udeleženec učnega procesa, hkrati pa otroku omogoča reševanje problemov v vsakdanjem življenju.
Ključne besede: predšolski otrok, igra, raziskovanje, aktivno učenje, vloga vzgojitelja v aktivnem učenju
Objavljeno: 20.09.2016; Ogledov: 1202; Prenosov: 206
.pdf Celotno besedilo (294,43 KB)

10.
NARAVNO OKOLJE JE LAHKO UČILNICA NA PROSTEM
Jernej Vajsbaher, 2016, diplomsko delo

Opis: V teoretičnem delu diplomske naloge je predstavljeno projektno delo in aktivno učenje otrok pri naravoslovju. Podrobneje so opisane naravoslovne vsebine; raziskovalno učenje, opazovanje, izkustveno učenje in problemski pouk. Predstavljeno je tudi timsko delo in sodelovanje s starši. V praktičnem delu naloge je opisan projekt »Gozd je most v naravo«, ki je bil izveden v vrtcu Tezno Maribor. Produkt celoletnega projekta je učna pot v gozdu Stražun. Opremljena je tudi z zanimivimi interpretativnimi tablami, preko katerih lahko obiskovalci skozi kratke tekste in zanimive ilustracije spoznavajo gozd in njegove prebivalce ter pomen ohranjanja tega izjemnega naravnega okolja v Mariboru. Zgodba učne poti je zgodba netopirja Boromira, ki oblikuje, spremlja in vodi vse dejavnosti na sami poti. V idejni zasnovi projekta so bili opredeljeni cilji: zagotoviti otroku možnost izkustvenega učenja; motivirati otroke, vzgojitelje in starše za spoznavanje svojega kraja in njegovih posebnosti. Spoznati pomen sodelovanja ljudi v družbi in skrb za naravno okolje, kar omogoča oblikovanje pozitivnega odnosa do okolja. Rezultati so zapisani kvalitativno – opisno v okviru evalvacije zastavljenih ciljev in analize izvedenega projekta.
Ključne besede: predšolska vzgoja, učna pot, Stražun, projektno delo, timsko delo, aktivno učenje
Objavljeno: 18.08.2016; Ogledov: 1404; Prenosov: 301
.pdf Celotno besedilo (4,24 MB)

Iskanje izvedeno v 0.31 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici