| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 8 / 8
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Nastajanje novih podjetij in vloga starejših podjetnikov: primerjalna analiza med Slovenijo, Avstrijo in Hrvaško
Eva Klezin, 2023, diplomsko delo

Opis: Zaradi staranja prebivalstva v državah po vsem svetu, je pozornost vse bolj usmerjena v politiko in raziskave, povezane s povečevanjem participacije starejših oseb na trgu dela. Številne starejše osebe potrebujejo in želijo nadaljevati delo tudi po upokojitveni starosti, a njihovo sposobnost za delo, na tradicionalnem trgu dela, pogosto omejujejo stereotipi in diskriminacija na podlagi starosti, zastarele veščine ter tveganje dolgotrajne brezposelnosti. V teoretičnemu delu diplomskega dela smo opisali pojav staranja prebivalstva, kaj so njegovi vzroki in posledice ter kakšno je stanje staranja v Sloveniji, Avstriji, na Hrvaškem ter v Evropski uniji. Opredelili smo prav tako pojav aktivnega staranja prebivalstva in kakšen pomen ima ta v gospodarstvu. V nadaljevanju smo opredelili podjetništvo starejših, predstavili njegov pomen in razloge starejših za udejstvovanje v podjetniških aktivnostih. Nato smo predstavili prednosti starejših podjetnikov, vključno z razvitimi osebnimi mrežami, dobrim finančnim položajem in delovnimi izkušnjami. Opisali smo še izzive, v katere smo vključili človeški in družben kapital, omejen dostop do financ, starostno diskriminacijo in zdravstvene težave ter strah pred neuspehom. V teoretičnem delu smo opredelili prav tako faze podjetniškega procesa. V aplikativnem delu smo s pomočjo publikacije The Missing Entrepreneurs 2021 in desetih kazalnikov ugotavljali stopnje dejavnosti v življenjskem ciklu podjetništva v celotni populaciji ter med starejšimi. Rezultati so pokazali, da so stopnje v opazovanih državah, pri večini kazalnikov za starejše nižje, kot za celotno prebivalstvo, kar pomeni, da na tem področju še vedno obstaja prostor za izboljšave.
Ključne besede: podjetništvo starejših, izzivi starejših podjetnikov, prednosti starejših podjetnikov, aktivno staranje, primerjalna analiza.
Objavljeno v DKUM: 12.10.2023; Ogledov: 469; Prenosov: 45
.pdf Celotno besedilo (997,82 KB)

2.
Učinki uporabe nosljivih tehnologij kot podpora pri aktivnem staranju : magistrsko delo
Špela Mar, 2021, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu smo ugotavljali, kakšni so učinki nosljivih tehnologij kot podpora pri aktivnem staranju. V raziskavi so sodelovale osebe, starejše od 45 let. Rezultati so pokazali, da nosljive tehnologije vodijo k izboljšanju fizične pripravljenosti posameznikov in jim tako služijo kot podpora pri aktivnem življenju. Ugotovili smo tudi, da se večina uporabnikov samih nauči uporabljati nosljive tehnologije, kar je za generacijo, ki ni odraščala s tehnologijo, zelo spodbudna informacija. Prav tako se je pokazalo, da redno nadziranje podatkov vodi v večjo motivacijo po gibanju, kar vodi v bolj aktivno življenje. Rezultati, ki smo jih v magistrski nalogi pridobili, so lahko dobro izhodišče za prihodnje raziskave in dobra osnova za pripravo izobraževanj o uporabi nosljivih tehnologij za starejše.
Ključne besede: nosljive tehnologije, aktivno staranje, delovno mesto, starostniki
Objavljeno v DKUM: 05.07.2021; Ogledov: 1125; Prenosov: 92
.pdf Celotno besedilo (2,27 MB)

3.
Analiza aktivnosti starostnikov za kvalitetno in varno staranje
Nadja Jurančič, 2017, magistrsko delo

Opis: Namen naloge je preučiti in določiti vsakodnevne aktivnosti starostnikov, ki bi nam lahko omogočile lažje osnove za alarm oziroma pomagale oblikovati tehnološke rešitve zaznavanja aktivnosti starostnikov na daljavo. V nalogi predstavimo starostnike glede na njihovo osebnost, spol in telesne zmogljivosti v posameznih obdobjih njihovega življenja. Opredelimo vzroke in posledice demografskih sprememb, teorije staranja in pripravo na proces staranja. Natančneje predstavimo aktivno staranje in pomen informacijsko-komunikacijskih tehnologij za kvalitetno in varno staranje. Uporabili smo metodi opazovanja in anketiranja. Vsakodnevne aktivnosti smo razdelili na običajne in instrumentalne.
Ključne besede: vsakodnevne aktivnosti, starostniki, staranje, aktivno staranje, informacijsko-komunikacijske tehnologije
Objavljeno v DKUM: 22.03.2017; Ogledov: 1478; Prenosov: 338
.pdf Celotno besedilo (1,84 MB)

4.
ZNAČILNOSTI AKTIVNEGA VKLJUČEVANJA STAROSTNIKOV V OKOLJE - PRIMERJAVA MESTNEGA IN VAŠKEGA OKOLJA
Kaja Valand, 2016, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi smo raziskovali življenje starostnikov z vidika njihove aktivnosti in primerjali njihovo aktivnost glede na bivanje v mestnem ali vaškem okolju. V teoretičnem delu smo opredelili pojma starost in staranje, opisali značilnosti kakovostnega življenja starostnikov in njihove potrebe ter predstavili značilnosti in možnosti aktivnosti starejših. V empiričnem delu smo raziskali (ne)vključenost starostnikov v organizirane aktivnosti, (ne)aktivno preživljanje prostega časa ter njihov odnos z drugimi ljudmi znotraj okolja, v katerem živijo. Odgovore smo pridobili s pomočjo anketnega vprašalnika, v raziskovalni vzorec pa smo zajeli dve ciljni populaciji, in sicer telesno dejavne starostnike, stare nad 65 let, ki živijo v mestu, in telesno dejavne starostnike, stare nad 65 let, ki živijo na vasi. Ugotovili smo, da je na vasi manjši delež starostnikov, ki se udeležujejo aktivnosti, organiziranih za starejše, kot je teh starostnikov v mestu, in da starostniki v mestu preživljajo svoj prosti čas bolj aktivno. Starostniki z vasi ne izpostavljajo, da bi si želeli povečanega obsega organiziranih aktivnosti za starejše. Ugotovili smo, da se le četrtina starostnikov počuti osamljeno, na kar pa ne vpliva kraj bivanja, imajo pa starostniki na vasi boljše odnose v okolju, v katerem živijo, kot starostniki v mestu.
Ključne besede: starostnik, aktivno staranje, okolje, prosti čas, socialne mreže
Objavljeno v DKUM: 03.02.2017; Ogledov: 2129; Prenosov: 396
.pdf Celotno besedilo (1,30 MB)

5.
Inovacija upravljanja starejših znanjskih sodelavcev kot dejavnik inovativnosti in konkurenčnosti trga dela kot podsistema gospodarstva v Sloveniji
Magda Zupančič, 2016, doktorska disertacija

Opis: Trg dela se stara, ta fenomen pa bo imel v prihodnosti velike ekonomske in socialne posledice, katerih se slovenska družba ne zaveda v zadostni meri. Zmanjšuje se število delovno aktivnih prebivalcev Slovenije, od katerih je odvisna produktivnost inovativnosti in konkurenčnost trga dela ter gospodarstva. Posebej zaskrbljujoč je nizek delež znanjskih starejših sodelavcev kot najproduktivnejših oseb z znanjem in izkušnjami, ki jih družba zanemarja. Doktorsko delo identificira ključne ovire večji delovni aktivnosti starejših znanjskih sodelavcev v Sloveniji. Primer dobre prakse primerjalne države je Finska. Finska je namreč že pred mnogo leti začela izvajati celovite ukrepe aktivnega staranja ter dosegla izredne pozitivne rezultate. Na podlagi primerjav, analitične raziskave na podlagi ankete in predložitev ključnih ukrepov in reform, doktorsko delo predloži model, ki v okviru izbranih dejavnikov omogoča inovacijo upravljanja starejših znanjskih sodelavcev kot dejavnika inovativnosti in konkurenčnosti trga dela kot podsistema gospodarstva v Sloveniji.
Ključne besede: Trg dela, aktivno staranje, delovna sposobnost, motivacija, izkušnje
Objavljeno v DKUM: 07.11.2016; Ogledov: 1909; Prenosov: 197
.pdf Celotno besedilo (9,19 MB)

6.
Model motivacijskega ravnanja s starejšimi zaposlenimi v velikem proizvodnem podjetju
Suzana Štumpfl, 2016, magistrsko delo/naloga

Opis: Staranje prebivalstva prinaša nove izzive, s katerimi se bomo morali spopasti vsi: posamezniki, skozi celoten proces aktivnega staranja, država ter podjetja. V magistrskem delu smo se osredotočili na raven organizacije in motivacijsko ravnanje s starejšimi zaposlenimi znotraj nje. Z raziskavo smo želeli preveriti povezavo med staranjem zaposlenih in upadanjem delovne sposobnosti, vpliv staranja na zapostavljenost starejših v podjetju, zadovoljstvo starejših zaposlenih s pogoji dela ter povezavo med morebitno diskriminacijo starejših delavcev in motivacijo. Pri delodajalcih je pogosto še vedno prisoten negativni stereotip zaposlovanja starejših delavcev in najpogostejši ukrep vidijo v zmanjševanju njihovega števila. Z raziskavo smo želeli ugotoviti, kateri so motivacijski dejavniki za posamezne starejše zaposlene, da bi si želeli in seveda tudi zmogli ostati produktivni v delovnem procesu tudi v prihodnje. Na podlagi preučitve obstoječih raziskav in teoretičnih podlag in analize obstoječega stanja v raziskanem podjetju smo razvili model motivacijskega ravnanja s starejšimi zaposlenimi. Pri razvoju modela smo se osredotočili na medgeneracijsko sodelovanje vseh zaposlenih generacij. V primeru implementacije motivacijskega modela ravnanja s starejšimi zaposlenimi v raziskovano podjetje, bo le ta predstavljal primer dobre prakse ter pomenilo konkurenčno prednost podjetja. Model bi lahko prenesli na nivo celotne skupine ter tudi v ostala podjetja. Dobre prakse so pokazale, da tudi ukrepanje samo na določenem področju, ki je za podjetje in njegove zaposlene najbolj relevantno, pripelje do dobrih rezultatov, ki kasneje postanejo navdih za nadaljnje razvijanje managementa starejših zaposlenih na vseh ostalih nivojih.
Ključne besede: motivacijski model ravnanja s starejšimi zaposlenimi na delovnem mestu medgeneracijsko sodelovanje aktivnih na trgu delovne sile diskriminacija starejših delavcev človeški kapital aktivno staranje
Objavljeno v DKUM: 17.10.2016; Ogledov: 1944; Prenosov: 258
.pdf Celotno besedilo (3,65 MB)

7.
Potrebe po dnevnem centru za starostnike
Tina Režek, 2016, diplomsko delo

Opis: Izhodišča in namen: Svetovno prebivalstvo se vse hitreje stara, proces staranja pa v telesu povzroča spremembe, ki vplivajo na delovanje in ravnanje posameznika v družbi. Zaradi specifičnih potreb so starostniki uvrščeni v ranljivo skupino prebivalstva, ki potrebuje dodatno pomoč in podporo. Le-ta jim je nudena s strani svojcev in njihovih bližnjih, ko pa to ni mogoče, se največkrat obrnejo na ustrezne institucije. To starostnikom predstavlja stres, saj so naenkrat iztrgani iz domačega okolja, izgubijo občutek avtonomnosti, bivanje v institucionalnem varstvu predstavlja tudi finančno breme. Alternativna možnost so dnevni centri za starostnike. V Občini Postojna so pod okriljem Doma upokojencev Postojna v dnevnem varstvu na voljo le tri prosta mesta. Namen diplomskega dela je bil raziskati, ali obstaja potreba po ustanovitvi samostojnega dnevnega centra za starostnike v Občini Postojna. Raziskovalne metode: V teoretičnem delu je bila uporabljena deskriptivna metoda dela. V empiričnem delu pa kvantitativna metodologija, s tehniko anketiranja z anketnim vprašalnikom. Pripravili smo dva vprašalnika. Prvi je bil namenjen anketiranju starostnikov, ki ga je izpolnilo 31 oseb, drugi pa anketiranju svojcev stanovalcev doma upokojencev, ki ga je izpolnilo 42 oseb. Raziskavo in anketiranje smo izvedli meseca maja 2016. Uporabljali smo programa Microsoft Excel in Microsoft Word. Dobljene rezultate oz. izide raziskave smo podali v obliki grafov in jih interpretirali. Rezultati: Ugotovili smo, da 100% anketiranih starostnikov in 88% anketiranih svojcev vidi potrebo po ustanovitvi samostojnega dnevnega centra za starostnike, kar jasno nakazuje, da bodo na tem področju potrebne korenite spremembe. Diskusija in zaključek: Želja vsakega posameznika je čim večja kvaliteta življenja, kar velja tudi za starostnike. Kakovostno starost je moč doseči s prilagajanji in konstruktivnim medgeneracijskim sodelovanjem. Dnevni centri za starostnike predstavljajo obliko pomoči, ki ohranja dostojanstvo starostnikov in jim omogoča vsakodnevno vračanje v njihove domove, kar jim daje občutek povezanosti z družino in domačim okoljem.
Ključne besede: starostnik, aktivno staranje, dnevni center, organizirano varstvo, kakovostna starost, občina Postojna
Objavljeno v DKUM: 27.09.2016; Ogledov: 1620; Prenosov: 205
.pdf Celotno besedilo (1,56 MB)

8.
Kako zadržati starejše delavce na trgu dela
Andreja Hojnik Šlamberger, 2016, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi obravnavam problematiko staranja prebivalstva v Evropi, ki predstavlja problem zaradi potrebe po daljši delovni aktivnosti starejših ter hkrati z možnostjo povečanja njihove zaposljivosti in njihove čim daljše ohranitve na trgu dela. Starajoče se prebivalstvo današnji družbi predstavlja enega največjih ekonomskih in socialnih izzivov na eni strani in hkrati priložnosti na drugi strani. Zato je ključnega pomena spoznati značilne lastnosti starejših delavcev ter jim temu primerno omogočiti varno in stimulativno delovno okolje, v katerem bodo, ob izkoriščanju svojih delovnih potencialov, lahko veliko prispevali v delovni proces. Hkrati pa jim je potrebno, zaradi njihovih lastnosti, zagotavljati enakopravno obravnavanje (pred zaposlitvijo, v času zaposlitve in v primeru prenehanja pogodbe o zaposlitvi), v primerjavi z ostalimi zaposlenimi, da ne bi bili podvrženi diskriminaciji. Ker je diskriminacija starejših delavcev problem, ki v Evropi traja že dlje časa, je bilo skozi zgodovino razvoja demokracije sprejetih veliko število mednarodnih pravnih dokumentov, katerih cilj je odpravljanje diskriminacije in zagotavljanje enakopravnosti pri tej skupini oseb. Posledice demografskih sprememb in nizke stopnje zaposlenosti starejših se zaveda Evropa in tudi Slovenija, zaradi česar je bilo potrebno že v preteklosti sprejeti ustrezne ukrepe in politike v zvezi s staranjem prebivalstva. V ta namen je bila sprejeta Lizbonska strategija, katere cilja, ki jih je bilo potrebno uresničit do leta 2010, sta med drugim bila višja aktivnost starejših in dvig povprečne starosti umika iz trga dela v državah članicah Evropske unije. Nato je sledila nova strategija »Evropa 2020: strategija za pametno, trajnostno in vključujočo rast«, katere cilj je do leta 2020 doseči 75 odstotno stopnjo zaposlenosti žensk in moških v starosti med 20 in 64 let, tudi z večjo zaposljivostjo starejših. Daljša aktivnost starejših delavcev na trgu dela se lahko zagotovi z učinkovitim konceptom aktivnega staranja, kjer je poudarek predvsem na izobraževanju in usposabljanju, poleg tega pa se lahko daljša delovna aktivnost starejših delavcev zagotovi tudi s t.i. fleksibilnimi oblikami zaposlitve, ki starejšim delavcem omogoča ohranitev zaposlitve oziroma zmanjša stopnjo njihove odvisnosti od sistema socialnega zavarovanja, v primeru njihove izključitve s trga dela. Ker je brezposelnost eden resnejših problemov v Evropi, predvsem brezposelnost starejših delavcev, je potrebno zagotoviti tudi ustrezno socialno zavarovanje, ki omogoča kontinuiteto dohodka oziroma ustrezno raven dohodkovne varnosti osebe v času brezposelnosti, hkrati pa mora omogočiti, olajšati in spodbuditi čim hitrejšo ponovno vključitev brezposelne osebe na aktivni trg dela, da bo lahko ta oseba ponovno sama pridobivala sredstva za življenje. Evropska unija skuša probleme brezposelnosti reševati z Evropsko strategijo zaposlovanja, ki pomaga državam članicam ustvarjati več kvalitetnih delovnih mest, v Sloveniji pa brezposelnim osebam, na podlagi Zakona o urejanju trga dela, omogoča vključevanje v programe zaposlovanja v okviru aktivne politike zaposlovanja. Glede na to, da Danska velja za državo z nizko stopnjo brezposelnosti in nizko stopnjo socialne izključenosti je Evropska unija kot enega izmed ukrepov za reševanje problemov z zaposlovanjem brezposelnih priporočila državam članicam model prožne varnosti, ki ga je razvila Danska in ki predstavlja kombinacijo fleksibilnosti trga dela in varnost zaposlitve. Model zagotavlja fleksibilnost delovne zakonodaje, radodarnost socialnega sistema in aktivno politiko zaposlovanja.
Ključne besede: staranje prebivalstva, starejši delavec, diskriminacija zaradi starosti, brezposelnost starejših delavcev, aktivno staranje, fleksibilne oblike zaposlovanja, delna pokojnina, aktivna politika zaposlovanja, pasivna politika zaposlovanja, prožna varnost, danski model »zlatega trikotnika«
Objavljeno v DKUM: 15.09.2016; Ogledov: 1677; Prenosov: 311
.pdf Celotno besedilo (1,69 MB)

Iskanje izvedeno v 0.23 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici