| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 12
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
OPTIMIZACIJA CENTRIFUGALNE DEHIDRACIJE AEROBNO STABILIZIRANEGA BLATA BIOLOŠKIH ČISTILNIH NAPRAV
Aleksander Mlakar, 2009, diplomsko delo

Opis: Osnovni namen raziskovanja je teoretično opredeliti sistem čiščenja s problematiko odpadnega blata in dejavnikov, ki vplivajo na učinkovito izvajanje čiščenja komunalne in odpadne vode na Čistilni napravi Celje. Med procesom čiščenja na komunalnih čistilnih napravah kot končni produkt čiščenja nastane blato. Blato je treba zbirati, stabilizirati, zgoščati in nato na primeren način odstranjevati. Diplomsko delo temelji na konkretnem primeru analiziranja obdelave aerobno stabiliziranega blata, ki zajema procese stabilizacije, predzgoščanja in dehidracije. Praktični primer preučuje uporabo polimera in naprav za odstranjevanje vode iz odvečnega aktivnega blata. Optimizacija sistema za dehidracijo je po analizi stroškov in nastavitvi delovnih parametrov centrifuge in postaje za pripravo ter mešanje polimera, zagotovila boljše ekonomske in okoljske rezultate.
Ključne besede: centrifuga, obdelava blata, zgoščanje blata, dehidriranje blata, odstranjevanje vode iz blata, postopek z aktivnim blatom, odvečno aktivno blato, polimer, suspendirane snovi, komunalna čistilna naprava
Objavljeno: 09.12.2009; Ogledov: 2832; Prenosov: 336
.pdf Celotno besedilo (8,51 MB)

2.
OBDELAVA BARVALNIH ODPADNIH VOD Z MEMBRANSKIM BIOREAKTORJEM
Sabina Šmon, 2010, diplomsko delo

Opis: Za razbarvanje tekstilnih odpadnih vod je bilo razvitih veliko uporabnih metod, vendar zaradi zapletene sestave tekstilne odpadne vode, še vedno ni primernega univerzalnega postopka čiščenja. Uporaba membranskega bioreaktorja (MBR), ki temelji na osnovi biološke razgradnje tekstilnih odpadnih vod z aktivnim blatom v kombinaciji s fizikalnim procesom membranske filtracije, je postala zanimiva predvsem zaradi številnih prednosti pri čiščenju tekstilnih odpadnih vod ter dosegla hiter razvoj v zadnjem desetletju. Za biološko razgradnjo barvil je najprimernejši membranski bioreaktor s potopljenim membranskim modulom. Namen dela je bil očistiti laboratorijsko pripravljeno modelno odpadno z uporabo membranskega bioreaktorja ter določiti njegovo učinkovitost čiščenja modelne odpadne vode in odstranjevanja barvila. Z merjenjem posameznih parametrov in izvajanjem kemijskih analiz smo dokazali dobro delovanje MBR saj so se vrednosti KPK in vsebnosti barvila, izražene kot spektralni absorpcijski koeficient (SAK), znižale med 70 in 90 %. Primerjava učinkovitosti delovanja ultrafiltracijske membrane in biološkega čiščenja je pokazala, da z ultrafiltracijskim modulom dodatno izboljšamo kakovost izhodne odpadne vode do 15 % glede na vrednosti KPK in do 10 % glede na SAK. Vrednosti merjenih parametrov so ustrezale uredbi za izpust vod v kanalizacijo ali vodne vire. S tem smo potrdili dobro delovanje pilotnega MBR pri čiščenju tekstilnih odpadnih voda.
Ključne besede: čiščenje tekstilne odpadne vode, reaktivna azo barvila, membranski bioreaktor, biološko čiščenje, aktivno blato
Objavljeno: 19.02.2010; Ogledov: 2456; Prenosov: 290
.pdf Celotno besedilo (1,19 MB)

3.
AEROBNA RAZGRADNJA DUŠIKOVIH KOMPONENT V ODPADNIH VODAH -ŠTUDIJA VPLIVA MAGNETNEGA POLJA
Martina Majerič, 2011, diplomsko delo

Opis: Biološko čiščenje odpadnih voda je namenjeno zmanjševanju onesnaženosti okolja. V ta namen uporabljamo razne vrste čistilnih naprav z različnimi načini obratovanja. Namen naše raziskave je bil ugotoviti vpliv magnetnega polja na učinek čiščenja sintetične odpadne vode v aerobnem pretočnem in šaržnem reaktorju. Pri tem smo skušali doseči ponovljivost priprave sintetične odpadne vode, predvsem glede na koncentracijo skupnega dušika. To nam je omogočalo primerjavo končnih rezultatov različnih načinov obratovanja. Koncentracija skupnega dušika na iztoku je bila po obdelavi z magnetnim poljem v obeh reaktorjih nižja, kot v primeru obratovanja brez magnetnega polja. Pri obeh vrstah obratovanja smo dosegli zelo visoko učinkovitost (do 98 %), ki je bila pri magnetnem polju nekoliko višja in dosežena v krajšem času.
Ključne besede: Sintetična odpadna voda, aktivno blato, magnetno polje, aerobni pretočni reaktor, aerobni šaržni reaktor
Objavljeno: 14.09.2011; Ogledov: 1655; Prenosov: 197
.pdf Celotno besedilo (3,80 MB)

4.
PRIMERJAVA UČINKOVITOSTI OBDELAVE TEKSTILNIH ODPADNIH VODA S KOAGULACIJO/FLOKULACIJO IN MEMBRANSKIM BIOREAKTORJEM
Iris Varga, 2011, diplomsko delo

Opis: Obdelava tekstilnih odpadnih voda je težavna zaradi njene kompleksne sestave. Največji onesnaževalci teh voda so barvila, ki so težko razgradljiva. Za razbarvanje tekstilnih odpadnih voda je bilo razvitih mnogo različnih metod, vendar zaradi raznolike sestave barvil še niso odkrili univerzalnega postopka. Koagulacija/flokulacija je fizikalno - kemijska metoda, ki je učinkovita pri obdelavi tekstilnih odpadnih voda. Lahko se uporablja kot samostojen proces, v kombinaciji z drugo metodo ali pa kot predobdelava, na primer za membranski bioreaktor. Uporaba membranskega bioreaktorja je postala privlačna alternativa obdelave odpadnih voda, ker vsebuje kombinacijo biološkega čiščenja z aktivnim blatom in membransko filtracijo.Namen diplomske naloge je bilo očistiti modelno sintetično odpadno vodo, ki smo jo pripravili v laboratoriju, s koagulacijo/flokulacijo in membranskim bioreaktorjem. Pri izvajanju koagulacije/flokulacije smo ugotovili, da je FeCl3 bolj učinkovit koagulant pri obdelave modelne odpadne vode, kot Al2(SO4)3. Med obratovanjem MBR pa smo s spremljanjem nekaterih parametrov in izvajanjem kemijskih analiz ugotovili, da se je KPK po biološki obdelavi znižal za 30% in obarvanost za 32 %, po ultrafiltraciji pa se je KPK znižal za 64 % ter obarvanost za 76 %.
Ključne besede: membranski bioreaktor, koagulacija, flokulacija, obdelava tekstilne odpadne vode, aktivno blato, biološko čiščenje, ultrafiltracija, kisla barvila
Objavljeno: 12.10.2011; Ogledov: 2747; Prenosov: 217
.pdf Celotno besedilo (2,94 MB)

5.
UGOTAVLJANJE PRIMERNOSTI ČIŠČENJA ODPADNIH PAPIRNIŠKIH VOD Z ALGNO-BAKTERIJSKO MEŠANICO
Maja Pšajd, 2012, diplomsko delo

Opis: Papirna odpadna voda vsebuje vrsto suspendiranih, topnih organskih in anorganskih sno-vi, ki lahko z direktnimi izpusti v okolje povzročijo neravnovesje vodnega ekosistema. Industrije zmanjšujejo posledice onesnaževanja okoljskih vod tako, da vsako odpadno vodo iz proizvodnje vodijo skozi čistilno napravo, kjer ji zmanjšajo vsebnost nevarne snovi za okolje. V diplomski nalogi smo uporabili alternativni način čiščenja odpadnih papirniških vod z algno-bakterijsko mešanico in jo primerjali s sistemom aerobnega čiščenja z aktivnim bla-tom. Eksperimentalno delo je bilo razdeljeno na dva dela. V prvem delu smo gojili C. vul-garis Hamburg in določili primerno razmerje dodane mase aktivnega blata in mikroalg v sistem čiščenja z algno-bakterijsko mešanico. V drugem delu smo vzpostavili sistem čiš-čenja z algno-bakterijsko mešanico in sistem čiščenja z aktivnim blatom. Kot negativno kontrolo smo uporabili samo odpadno vodo. Pri gojenju mikroalg smo uporabili KC gojišče in z merjenjem OD678 spremljali prirast mikroalg. Glavni parametri, ki smo jih spremljali pri čiščenju odpadne papirniške vode so bili KPK, BPK5, T, koncentracija raztopljenega kisika in pH. Podatke o vrednosti klorofila a, dobljene z ekstrakcijo, smo uporabili za spremljanje rasti C. vulgaris Hamburg v algno-bakterijski mešanici. Eksperimentalno delo je potekalo pet dni v šaržnem bioreaktorju z volumnom 4,5 L. S sistemom čiščenja odpadne papirniš-ke vode z uporabo algno-bakterijske mešanice se je vrednost KPK znižala za 48 % in BPK5 za 89 %, z uporabo aktivnega blata se je vrednost KPK znižala za 53 % in BPK5 za 92 %. Vrednosti KPK kažejo na prisotne težko razgradljive snovi v odpadni papirniški vodi. Med procesom čiščenja odpadne papirniške vode z algno-bakterijsko mešanico je bila rast mikroalge C. vulgaris Hamburg inhibirana. Pravih vzrokov ne poznamo, saj v sklopu eksperimentalnega dela odpadne papirniške vode nismo karakterizirali. Vsekakor so ugo-tovitve dobra iztočnica za nadaljnje raziskave
Ključne besede: Čiščenje odpadne papirniške vode, algno-bakterijska mešanica, C. vulgaris Hamburg, aktivno blato, mikroalge, KC gojišče
Objavljeno: 22.03.2012; Ogledov: 1661; Prenosov: 177
.pdf Celotno besedilo (1,66 MB)

6.
MOŽNOST UPORABE ALG ZA BIOLOŠKO ČIŠČENJE VODE V ŠARŽNEM REAKTORJU
Tanja Družovec, 2013, diplomsko delo

Opis: Namen diplomskega dela je ugotoviti učinkovitost biološke denitrifikacije v pitni vodi s pomočjo alge Chlorella sorokiniana v šaržnem reaktorju. Uporabljali smo pitno vodo iz Vodooskrbnega območja Ptuj s povprečno vsebnostjo nitratnih ionov 47 mg/L in vsebnostjo nitritnih ionov <0,05 mg/L. Aktivnemu blatu smo dodajali saharozo v razmerju C:N = 2,5:1 in je služila kot vir ogljika. V reaktorju smo zagotavljali anoksične pogoje. Ugotavljali smo ali prisotnost Chlorelle sorokiniane ugodno vpliva na denitrifikacijo v pitni vodi. Na začetku in na koncu reakcije smo merili fizikalno-kemijske parametre. Pri določenih vzorcih nas je zanimala kinetika reakcije. Ugotovili smo, da prisotnost alge Chlorelle sorokiniane v šaržnem reaktorju ne izboljša učinkovitosti biološke denitrifikacije, saj v primerjavi s samo aktivnim blatom v reaktorju dobimo slabše rezultate in za enako količino odstranjenega nitrata potrebujemo več časa. Hitrost denitrifikacije se torej v prisotnosti alg zniža.
Ključne besede: denitrifikacija, šaržni reaktor, pitna voda, alga Chlorella sorokiniana, aktivno blato
Objavljeno: 29.11.2013; Ogledov: 1380; Prenosov: 147
.pdf Celotno besedilo (2,92 MB)

7.
Karakterizacija mikrobne združbe iz šaržnega biološkega reaktorja za odstranjevanje azo barvil in primerjava učinkovitosti mikrobnega sistema s kombiniranim mikrobno-fizikalnim sistemom
Jana Ploder, 2014, diplomsko delo

Opis: Namen diplomske naloge je bil, izolirati, opisati in identificirati mikroorganizme iz aktivnega blata za razgradnjo azo barvil v šaržnem bioreaktorju SBR ter ovrednotiti učinkovitost delovanja biosistema in biosistema v kombinaciji z ultrafiltracijo. V ta namen smo vzpostavili bioproces v bioreaktorju SBR, katerega delovanje je sestavljala reakcijska faza brez dovajanja kisika in faza z vnosom kisika. V bioreaktor smo na začetku inokulirali aktivno blato iz aeriranega bazena centralne čistilne naprave, nadalje pa smo ga dnevno dohranjevali s sveže pripravljeno modelno vodo z barvilom, poimenovanim kislo-rumeno-256 (ang.: acid yellow 256) in hranili za mikroorganizme. Med obratovanjem smo spremljali naslednje parametre: kemijsko potrebo po kisiku (KPK), absorbanco, koncentracijo blata in vrednost pH. Biološko očiščen iztok smo dodatno prečistili z ultrafiltracijo. Ko je biološki sistem deloval optimalno, se je vrednost KPK znižala za 91,09 %, odstranjenih pa je bilo 84,79 % barvil, v povprečju pa je sistem znižal KPK za 73,57 % in odstranil 71,80 % barvil. Po ultrafiltraciji sta se učinkovitost odstranjevanja KPK in razbarvanja zvišali v povprečju za 32,01 % in 61,80 %. Po vzpostavitvi ustreznih pogojev za odstranjevanje barvil in KPK, in prilagoditvi mikroorganizmov, smo iz reaktorja vzeli vzorec aktivnega blata, iz njega izolirali mikroorganizme v aerobnih razmerah gojenja na kompleksnem hranilnem trdnem gojišču z dodatkom azo barvil, ter izolatom preiskali nukleotidna zaporedja odsekov genov za 16S rRNA. Primerjava nukleotidnih sekvenc s sekvencami homolognih genov dostopnih v bazi EMBL/GenBank/DDBJ, je izolate identificirala kot naslednje bakterije: Serratia marcescens, Klebsiella oxytoca, Morganella sp., Elizabethkingia sp., Comamonas testosteroni in Serratia sp.
Ključne besede: Azo barvila, kislo-rumeno-256, aktivno blato, čiščenje tekstilne odpadne vode, mikroorganizmi v aktivnem blatu, šaržni bioreaktor (SBR), ultrafiltracija.
Objavljeno: 21.05.2014; Ogledov: 1080; Prenosov: 129
.pdf Celotno besedilo (5,20 MB)

8.
AEROBNO ČIŠČENJE KOMPOSTNE VODE V ŠARŽNEM REAKTORJU
Sandra Zakošek, 2014, diplomsko delo

Opis: Namen diplomskega dela je bil odstraniti vsebnost organskih snovi iz kompostne vode do največje možne mere s pomočjo aerobnih bakterij v šaržnem reaktorju. Diplomsko delo obsega preliminarne preskuse z razredčeno kompostno vodo in poskuse z odpadno kompostno vodo. V okviru eksperimentalnega dela smo spremljali fizikalno-kemijske parametre, s poudarkom na kemijski potrebi po kisiku (KPK). Cilj je bil znižati KPK pod 600 mg/L kisika, in s tem doseči vrednost, ki bi dovoljevala odvajanje kompostne vode v bližnjo malo čistilno napravo. Določili smo zaporedje in trajanje faz prepihovanja ter mešanja, preverili usedanje, znižanje parametrov po-predhodni mehanski filtraciji skozi peščeni filter in vpliv koncentracije aktivnega blata v SBR-reaktorju na učinkovitost zniževanja KPK kompostne vode. Preliminarni preskusi so pokazali, da je bilo mogoče vzdrževati nivo kisika nad 2 mg/L kisika samo z nenehnim prepihovanjem in hkratnim mešanjem z mešalom. Šele po petih dneh se je znižala KPK—vrednosti za več kot polovico, po 15-ih dneh pa smo dosegli 86 % učinkovitost znižanja KPK, kar pomeni končno vrednost KPK nad 6000 mg/L O2. Mehanska filtracija in usedanje malo prispevata k znižanju vrednosti KPK. Pri obdelavi naslednjega vzorca smo učinkovitost zniževanja KPK poskušali povečati z večjo koncentracijo aktivnega blata v reaktorju. Rezultati so pokazali, da koncentracija nad 10 mg/L zmanjšuje učinkovitost zniževanja vrednosti KPK.
Ključne besede: SBR, KPK, kompostna voda, aktivno blato, čiščenje vode
Objavljeno: 11.09.2014; Ogledov: 937; Prenosov: 166
.pdf Celotno besedilo (2,28 MB)

9.
VPLIV POLIELEKTROLITOV NA VSEBNOST SUHE SNOVI V ODPADNEM AKTIVNEM BLATU
Nika Zrilić, 2015, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo obravnava problematiko s področja čiščenja odpadnih voda, pri katerih uporabljamo konvencionalni postopek čiščenja z aktivnim blatom. Zajema opis odpadne vode, virov in njenih lastnosti ter predstavlja postopek čiščenja z aktivnim blatom, proces flokulacije in uporabo različnih polielektrolitov pri procesu dehidracije blata. V preliminarnih poskusih, ki smo jih izvedli na ČN Ptuj, smo s spreminjanjem pretoka na centrifugi preverili, kako omenjena sprememba vpliva na vsebnost suhe snovi v odpadnem aktivnem blatu. Izvedli smo tudi primerjavo med JAR-testom in ročnim mešanjem pri doziranju polielektrolitov. Namen magistrske naloge je bil preveriti vpliv dodatka različnih polielektrolitov, s katerimi smo želeli zvišati vsebnost suhe snovi v odpadnem blatu. ČN Ptuj uporablja polielektrolit Acefloc 80902+. S preverjanjem učinkovitih polielektrolitov smo preverili, ali lahko povečamo vsebnost suhe snovi v odpadnem aktivnem blatu z uporabo različnih polielektrolitov. Pri tem smo uporabili različne polielektrolite, ki smo jih dobili s strani različnih proizvajalcev. Preizkusili smo tekoče in prašnate polielektrolite, ki smo jih dozirali odpadnemu aktivnemu blatu v različnih količinah. Določili smo optimalne koncentracije polielektrolitov, ki bi bili primerni za dosego čim večjega deleža suhe snovi v dehidriranem blatu. Po filtraciji blata (supernatanta) smo določili naslednje parametre: TOC, pH, prevodnost, alkaliteto in motnost. Na podlagi analiz smo ugotovili, kateri izmed polielektrolitov daje najbolj zadovoljive rezultate. Za najučinkovitejše polielektrolite smo naredili ekonomsko analizo in predlagali, kateri polielektrolit bi bilo smiselno uvesti na ČN Ptuj.
Ključne besede: odpadna voda, čiščenje odpadnih voda, aktivno blato, flokulacija, polielektrolit
Objavljeno: 04.03.2015; Ogledov: 1174; Prenosov: 228
.pdf Celotno besedilo (2,28 MB)

10.
UČINEK ČIŠČENJA ODPADNE VODE V SEKVENČNEM BIOLOŠKEM REAKTORJU PRI RAZLIČNIH TEMPERATURNIH POGOJIH
Matej Žuljan, 2016, diplomsko delo

Opis: Namen raziskave je ugotoviti vpliv nizkih temperatur na aktivno blato v aerobni biološki čistilni napravi. Primerjamo učinke čiščenja po izpostavljenosti aktivnega blata različnim temperaturnim pogojem. Eksperiment razdelimo na 3 dele in ga izvajamo v pilotnem eksperimentalnem sekvenčnem biološkem reaktorju. V celotnem eksperimentu čistimo modelno vodo na sobni temperaturi (22 °C). Prvi del eksperimenta izvajamo z adaptiranim aktivnim blatom. Merimo vtočno in iztočno koncentracijo KPK in iz rezultatov izračunamo učinek čiščenja. Rezultate učinka čiščenja tega eksperimenta primerjamo z učinki čiščenja drugih delov eksperimenta. V 2. delu eksperimenta adaptirano aktivno blato ohladimo na temperaturo 4 °C za 7 dni. Aktivno blato, ki je bilo hlajeno prelijemo nazaj v pilotni sekvenčni biološki reaktor. Iz rezultatov vtočne in iztočne koncentracije KPK izračunamo učinek čiščenja. V 3. delu eksperimenta blato zamrznemo na temperaturo 20 °C za 24 dni, odtalimo na sobno temperaturo in prelijemo nazaj v pilotni sekvenčni biološki reaktor. Vnovič izračunamo učinke čiščenja iz rezultatov vtočnega in iztočnega KPK. Primerjava rezultatov učinkov čiščenja med adaptiranim aktivnim blatom in predhodno ohlajenim aktivnim blatom je pokazala, da se bioaktivnost blata povrne že po nekaj dneh. Učinki čiščenja prej ohlajenega aktivnega blata so po nekaj dneh primerljivi učinkom čiščenja adaptiranega aktivnega blata. Primerjava rezultatov med adaptiranim blatom in predhodno zamrznjenim in spet odtaljenim blatom je pokazala, da je bioaktivnost na začetku nižja. Učinek čiščenja vztrajno narašča. Po 14 dneh je blato ponovno adaptirano in učinek čiščenja je primerljiv z učinkom čiščenja adaptiranega aktivnega blata. Zaključimo lahko, da aktivno blato, ki je izpostavljeno nizkim temperaturam pri katerih lahko zamrzne in odmrzne, povrne biološko aktivnost in se vnovič adaptira po določenem času, zato je primerno za nadaljnjo uporabo v bioloških čistilnih napravah.
Ključne besede: učinek čiščenja, aktivno blato, vpliv temperature, sekvenčni biološki reaktor, odpadna voda, zamrzovanje in odtajanje aktivnega blata
Objavljeno: 29.09.2016; Ogledov: 659; Prenosov: 71
.pdf Celotno besedilo (3,37 MB)

Iskanje izvedeno v 0.26 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici