| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Načrtovanje virtualne in realne robotske celice za varjenje z ATIG postopkom z robotom ACMA XR701
Matej Pal, 2016, magistrsko delo

Opis: Cilj tega magistrskega dela je preveriti razliko med navadnim TIG varjenjem in ATIG varjenjem z aktivnima praškoma oz. premazoma dveh različnih proizvajalcev, ter hkrati preveriti obstoječo virtualno in realno robotsko celico in ju po potrebi popraviti. Pri tem je bilo naprej potrebno dopolniti virtualno in realno robotsko celico. Varjenje smo izvedli z industrijskim robotom ACMA XR701 z navadnim TIG varjenjem in ATIG varjenjem z različnima aktivnima praškoma oz. premazoma (QuickTIG in BC-31) pri različnih tokovih varjenja. Z namenom vrednotenja in primerjanja preizkušancev smo izvedli štiri mehanske preizkuse varjencev (meritev trdote varov, natezni, upogibni in Charpy preizkus) ter grafično analizo površine zvarov. Po končanem preverjanju smo rezultate ustrezno obdelali in dobili po tri rezultate za vsak tok varjenja. S pomočjo preizkusov smo ugotovili, da prihaja do majhnih razlik med obema praškoma oz. premazoma z ATIG postopkom varjenja. Rezultati so prav tako pokazali določene prednosti ATIG postopka v primerjavi s TIG postopkom varjenja. Vpliv na rezultate je imel tudi vnos toplote, ki se pa praviloma povečuje z višanjem jakosti varilnega toka.
Ključne besede: varjenje, ATIG varjenje, aktivni prašek oz. premaz, ACMA XR701, mehanski preizkusi.
Objavljeno: 06.06.2016; Ogledov: 647; Prenosov: 83
.pdf Celotno besedilo (5,64 MB)

2.
Vpliv aktivnega praška za povečanje globine prevaritve nerjavnega jekla pri plazemskem varjenju
Luka Fekonja, 2016, magistrsko delo

Opis: Namen magistrske naloge je bil, podrobneje spoznati postopek varjenja s plazmo ter ugotoviti vpliv uporabe aktivnega praška za povečanje globine prevaritve, pri čemer takrat govorimo o tako imenovani "A – plazmi". Uporabili smo dva aktivna praška različnih proizvajalcev. Za lažje primerjanje učinkovitosti aktivnega praška, smo med sabo zavarili tri nerjavne pločevine enakih dimenzij, debeline 6 mm. Prva je bila zavarjena brez uporabe aktivnega praška, ostali dve pa z uporabo praška. To smo storili tako, da smo polovico plošče premazali z enim, drugo polovico pa z drugim praškom. Nekoliko smo variirali še z uporabo dodajnega materiala. Po natančnem razrezu pločevine za mehanske preizkuse, smo le te opravili. Preizkusili smo trdnost, žilavost, sposobnost upogiba, trdoto ter pogledali mikrostrukturo obrusov. Vse preizkuse smo opravili na Fakulteti za strojništvo v Mariboru. Dobljene rezultate smo ovrednotili in jih med seboj primerjali. Po izrisu diagramov in primerjanju vrednosti smo ugotovili, da so vsi vari preizkušanje uspešno prestali, kar je podrobno pokazala tudi analiza mikrostrukture. Vpliv na rezultate je imela tudi uporaba dodajnega materiala. To nam pove, da uporaba aktivnega praška na nerjavni pločevini, pri še ne kritičnih debelinah pločevine le minimalno prispeva k izboljšanju mehanskih lastnosti in ni nujno potrebna.
Ključne besede: varjenje, varjenje nerjavne pločevine, A-plazma varjenje, aktivni prašek, mehanske lastnosti, mehanski preizkus
Objavljeno: 10.10.2016; Ogledov: 746; Prenosov: 68
.pdf Celotno besedilo (7,21 MB)

Iskanje izvedeno v 0.05 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici