| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Razvoj aktivne (bio)plastične embalaže
Klavdija Petelin, 2020, diplomsko delo

Opis: Vedno večji interes se kaže v razvijanju bio-osnovanih polimerov, ki so biorazgradljivi in zmanjšujejo uporabo fosilnih goriv. V diplomski nalogi sem se osredotočila na razvoj laminata, ki je vsaj delno biorazgradljiv – pomeni, da je na notranji strani materiala namesto dragih umetnih materialov kot sta poliviniliden klorid ali polietilen tereftalat, sirotka na katero je nanešen premaz hitozanskih nanodelcev z ujetimi naravnimi ekstrakti rožmarina oziroma cimeta. Tako se lahko vsaj del laminata razgradi pod normalnimi pogoji, s tem pa omogočimo tudi lažjo reciklažo. Dodatno pa sem z nanosi nanodelcev naredila aktivno embalažo, ki deluje protimikrobno ter antioksidativno, s tem pa lahko občutno vplivamo na trajanje roka živil in ga podaljšamo. Ustreznost sirotkine folije kot del laminata so pokazali testi narejeni z metodami, kot so goniometrija, gravimetrija, ATR-FTIR ter ABTS test.
Ključne besede: aktivna embalaža, hitozan, ekstrakti rožmarina ter cimeta, biorazgradljivost
Objavljeno: 18.01.2021; Ogledov: 271; Prenosov: 46
.pdf Celotno besedilo (818,38 KB)

2.
Funkcionalizacija polietilenskih folij s biopolimeri za razvoj aktivne embalaže
Mirna Pivac, 2019, magistrsko delo

Opis: Vse večja zdravstvena in ekološka ozaveščenost ljudi je pripeljala do zmanjševanja uporabe aditivov in konzervansov v živilih. Zato se vse več uveljavlja aktivno in inteligentno pakiranje. Le-ta namreč ne zagotavlja le fizične zaščite, temveč omogoča daljši rok uporabe, varnost, kakovost in preprečuje možnost zunanje kontaminacije. V magistrski nalogi sem se ukvarjala z metodo za izboljšanje lastnosti polietilenske (PE) folije, primerne za uporabo v embalaži živil. Nanaša se na adsorpcijo dveh formulacij, in sicer formulacijo hitozana z ujetim ekstraktom grenivkinih pečk ter na formulacijo proliposomov z ujetim ekstraktom grenivkinih pečk, na površine PE folij. Metoda gravimetrije in infrardeče spektroskopije (FTIR) kažejo na uspešno vezavo obeh formulacij na folije. Poleg tega sta obe formulaciji zmanjšali prepustnost kisika in s tem zvišali barierne lastnosti folij. Prav tako se je stični kot, ki kaže na dobre protikondenčne lastnosti folije. Poleg navedenih uporabnih lastnosti kažejo funkcionalizirane folije protimikrobne in antioksidativne potenciale, vendar bi bilo za učinkovite inhibicije potrebno zvišat količino nanosa ali optimizirati tehnologije nanosa. S pomočjo SEM analize smo ugotovili, da gre za zelo neenakomeren nanos na površini folij, kar lahko vpliva na antioksidativni in protimikrobni potencial negativno in bi ga bilo možno izboljšat z kisikovo plazemsko aktivacijo. Prišla sem do zaključka, da metoda kaže dobro izhodišče za optimizacijo procesa, ki bi lahko kasneje izkazal tudi potencialno uporabo kot pakirni material v živilski industriji.
Ključne besede: aktivna embalaža, proliposomi, hitosan, ekstrakt grenivkinih pečk, funkcionalizacija PE
Objavljeno: 10.04.2019; Ogledov: 569; Prenosov: 92
.pdf Celotno besedilo (1,72 MB)

Iskanje izvedeno v 0.02 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici