1. Modni aktivizem za trajnostno prihodnost : diplomsko deloUrška Cotič, 2023, diplomsko delo Opis: Zadnje raziskave kažejo, da je tekstilna industrija postala druga največja onesnaževalka okolja, takoj za naftno industrijo. Težave, ki se pojavljajo v zadnjih sto letih, se odražajo tako na ekološkem kot tudi na etičnem področju zaradi izkoriščanja delovne sile. Da bi posledice vsaj malo ublažili, lahko z odgovornimi nakupi trajnostnih oblačil in premišljenim ravnanjem z izdelki znova vzpostavimo zdravo ravnovesje med produkcijo in potrošnjo. Ozaveščanje o problematiki hitre mode in ponujanje trajnostnih izdelkov, ki so trenutno na voljo na tržišču, bosta privedla do prvih pomembnih korakov k spremembi.
Ključne besede: tekstilna industrija, odgovorni uporabniki, aktivizem, trajnostni razvoj
Objavljeno v DKUM: 28.02.2024; Ogledov: 271; Prenosov: 46
 Celotno besedilo (3,34 MB) |
2. Vpliv uporabe pripovedovanja zgodb v aktivizmu blagovnih znamk na vedenje potrošnikov : diplomsko deloAna Vuzem, 2023, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo obravnava vpliv tehnike pripovedovanja zgodb, specifično na področju aktivizma blagovne znamke, na vedenje potrošnikov. Teoretični del opredeljuje izbrano marketinško tehniko, področje aktivizma blagovne znamke in morebitno vedenje potrošnikov. Empirični del, v katerem se na podlagi izbranih primerov aktivističnih kampanj, ki uporabljajo tehniko pripovedovanja zgodb in na podlagi že obstoječega modela, analizira pomen odziva potrošnikov, pa razkriva, da je pripovedovanje zgodb, če je uporabljeno v kombinaciji z avtentičnim izkazovanjem poslanstva, vrednot in s skladanjem besed z dejanji blagovne znamke, lahko učinkovito sredstvo za okrepitev ugleda in zaupanja blagovni znamki.
Ključne besede: blagovna znamka, pripovedovanje zgodb, aktivizem, vedenje potrošnikov
Objavljeno v DKUM: 17.08.2023; Ogledov: 644; Prenosov: 101 (2 glasa)
Celotno besedilo (6,37 MB) |
3. Aktivizem blagovnih znamk: priložnost ali tveganje? : diplomsko deloVanessa Žekš, 2021, diplomsko delo Opis: Korporacije se poslužujejo aktivizma blagovnih znamk, ki lahko vpliva na potrošnikovo percpecijo njih in družbenega gibanja. V diplomski nalogi smo sprva opredelili družbena gibanja, pomembnost komunikacije v sklopu njih, blagovne znamke, njene komunikacijske cilje, družbeno odgovornost in aktivizem blagovnih znamk. Nato smo nadaljevali z raziskavo, ki je vključevala 135 potrošnikov, ki so stari med 18 in 30 let. S pomočjo anketnega vprašalnika smo raziskali, na kakšen način aktivizem blagovnih znamk dojemajo sodelujoči. Raziskavo smo razdelili na tri tematske sklope. V prvem smo spoznali njihov odnos do blagovnih znamk, v drugem njihovo raven osebnega aktivizma in v tretjem delu njihovo mnenje o aktivizmu blagovnih znamk. Ugotovili smo, da je med sodelujočimi, kadar je aktivizem blagovnih znamk avtentičen, dobro sprejet. Kljub temu prihaja do velike razlike med osebnim aktivizmom sodelujočih in njihovimi pričakovanji za blagovne znamke. Kadar je glavni razlog za aktivizem blagovnih znamk samopromocija le-te, ta pri večini ni zaželjen.
Ključne besede: družbena gibanja, blagovna znamka, aktivizem, komunikacija
Objavljeno v DKUM: 18.10.2021; Ogledov: 1160; Prenosov: 105
Celotno besedilo (1,08 MB) |
4. Vpliv trajnostnih pristopov in modnega aktivizma na izboljšanje delovanja modne industrije : magistrsko deloMaja Dimoska, 2019, magistrsko delo Opis: Modna industrija žal zelo negativno obremenjuje okolje. Da bi uvedli bolj trajnostno modo, so prisotne številne ideje o izboljšavah, pri čemer se ob nekaterih porajajo vprašanja, če so ob hitrem razvoju novih tehnologij vsi pristopi res trajnosti. Pri osveščanju družbe pripomore tudi modni aktivizem, ki spodbuja transparentno trajnostno pot od materiala do izdelka in do kupca vse do vrnitve zavrženega izdelka v ponovni krog uporabe. Ta proces želimo proučiti, analizirati ter podati nove rešitve, ki bodo doprinesle k spremembam v poslovanju in družbi.
Ključne besede: trajnostna moda, eko-dizajn, etična moda, modni aktivizem
Objavljeno v DKUM: 07.11.2019; Ogledov: 1487; Prenosov: 201
Celotno besedilo (4,12 MB) |
5. Aktivisti za moške pravice in feministi: sovražniki ali potencialni zavezniki?Sandi Anžel, 2019, magistrsko delo Opis: Aktivizem za moške pravice ima bogato in zanimivo zgodovino. Začel se je sočasno s feminizmom, a zaradi ideoloških nestrinjanj sta se nato gibanji razšli. V naši nalogi smo pri gibanjih ugotovili dve pomembni razliki. Prva se kaže v dojemanju patriarhata. Aktivisti za moške pravice trdijo, da so moški podvrženi trpljenju zaradi feminizirane družbe, kjer imajo večino moči ženske, medtem ko feministi trdijo, da še vedno živimo v patriarhalni družbi, ki posameznike socializira v tradicionalne spolne vloge. Druga se kaže v dojemanju nastanka neenakosti na podlagi spola. Aktivisti za moške pravice trdijo, da te neenakosti nastanejo zaradi avtonomnih in individualnih odločitev posameznikov in ne zaradi strukturnega zatiranja na podlagi spola, kot to trdijo feministi. Našli pa smo tudi nekaj podobnosti. Prva izhaja iz začetka gibanja, ko so aktivisti za moške pravice skupaj s feministi trdili, da patriarhat in tradicionalne spolne vloge škodijo tako ženskam kot moškim. Druga podobnost pa je v postfeministični teoriji, ki se v veliko točkah sklada z nekaterimi prepričanji aktivistov za moške pravice. Odkrili smo tudi potencial za zavezništvo, in sicer v postfeministični teoriji in v skupnem delovanju zmernih predstavnikov obeh strani, kar bi se lahko v prihodnosti manifestiralo v skupnem gibanju za tranzicijo spolov oz. spolnih vlog.
Ključne besede: feminizem, aktivizem za moške pravice, spolne vloge, patriarhat, neenakost
Objavljeno v DKUM: 25.10.2019; Ogledov: 2158; Prenosov: 375
Celotno besedilo (1,22 MB) |
6. Novi mediji in družbeni aktivizemOliver Ruškovič, 2018, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu so predstavljeni novi mediji kot tudi virtualni prostor – novi mediji so primerjani s tradicionalnimi kot tudi virtualni prostor z realnim. Opisane so spletne skupnosti in t. i. protrošnja, ki opisuje sodelovanje občinstva pri oblikovanju vsebin. Poudarek je predvsem na družbenem aktivizmu in na vsebinah, ki se zavzemajo za družbene spremembe. V zadnjem delu magistrskega dela je predstavljena študija primera, ki zadeva dogodke v Sloveniji, ki so nastali s pomočjo novih medijev in so prispevali k družbenim spremembam.
Ključne besede: novi mediji, demokracija, družbeni aktivizem, virtualni prostor, družbene spremembe
Objavljeno v DKUM: 04.09.2018; Ogledov: 2178; Prenosov: 173
Celotno besedilo (2,38 MB) |
7. Čiji je kaj? : narječje između prihvaćanja i odbijanjaKrunoslav Puškar, 2015, izvirni znanstveni članek Opis: Čigav je kaj? Narečje med sprejetjem in zavrnitvijo
Namen prispevka je predstaviti nekaj vidikov hrvaškega kajkavskega narečja. Prvi vidik se nanaša na njegov zgodovinski prikaz: kako je njegova polifunkcionalna knjižna različica v obdobju oblikovanja hrvaškega naroda in standardizacije jezika marginalizirana v prid druge knjižne različice. Glede na izide njegove marginalizacije avtor zaznava izgubo jezikovne in regionalne zavesti, jezikovnega ponosa in jezikovnega prestiža ter posle- dično neugoden sociolingvistični status kajkavskega narečja. Drugi vidik obravnava njegove trenutne možnosti: morebitno uvajanje v šole v obliki fakultativnega pouka ali izvenšolske dejavnosti. Tako bi se sociolingvistični status kajkavskega narečja v izobraževalnem kontekstu povečal, zagotovljen bi bil tudi pozitiven odnos do njega, kar je bistveno zaradi trenutno zelo negativnega odnosa tako s strani naravnih govorcev kot tudi tistih, ki niso naravni govorci tega narečja.
Ključne besede: kajkavsko narečje, ekolingvistika, sociolingvistični aktivizem, odnosi do dialektov, ideologija standardnega narečja
Objavljeno v DKUM: 16.02.2018; Ogledov: 1186; Prenosov: 317
Celotno besedilo (2,61 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
8. Koncept subpolitike s študijo primera izbrisa iz registra stalnega prebivalstva : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Varnost in policijsko deloMišel Cevzar, 2012, diplomsko delo Opis: Globalizacija, neoliberalne politike in kapitalizem so današnji družbi prinesle popolnoma nove izzive. Politični inštrumenti današnje družbe, ki izvirajo še iz časa industrializacije niso kos družbenim spremembam, ki jih je prineslo 21. stoletje. Prevladujoča miselnost v zahodnih demokracijah je postala kapitalistična ideologija s svojimi idejami prostega trga, individualne odgovornosti in globalizacije, ki spodbuja izkoriščevalski odnos do nerazvitih regij in krčenje socialnih pravic. Trenutne razmere v družbi opozarjajo na neučinkovitost starih političnih institucij, ki smo jih razvili v času industrializacije (parlament, politične stranke, sindikati itd.). Ljudje smo začeli iskati rešitve zunaj starih političnih institucij in to na drugih mestih, ki jih širša javnost ni smatrala za politična. Stare politične institucije počasi izgubljajo vlogo edinega akterja na političnem prizorišču in vendar imajo še vedno monopol nad formalno-pravnim oblikovanjem politike. Danes lahko velikokrat slišimo besedo civilna družba, ki postaja spet popularna in se izgovarja z tonom upanja. Toda to je koncept, ki ima dandanes veliko pomenov in si ga lahko razlagamo izjemo široko. Posledično sem je odločil, da raziščem teorijo političnega delovanja, kateri formalne institucije kot jih poznamo danes niso po godu, skozi Beckov (1999) koncept subpolitke. Koncept subpolitike sem preizkusil na študiji primera izbrisa ljudi, ki so bili ob osamosvojitvi Slovenije izbrisani iz registra stalnega prebivalstva v Sloveniji.
Ključne besede: politika, subpolitika, aktivizem, aktivisti, izbrisani, študije primerov, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 27.03.2013; Ogledov: 2584; Prenosov: 150
Celotno besedilo (697,80 KB) |
9. DRUŽBENI AKTIVIZEM NA SPLETNIH OMREŽJIH V DRŽAVAH ARABSKEGA SVETAAlen Cvišić, 2011, diplomsko delo/naloga Opis: Uporabo spletnih socialnih omrežij v namene družbenega aktivizma dajejo ljudem nov kanal za komunikacijo, medtem, ko pa so vprašljive uporabnosti teh v namene mobilizacije in organizacije, predvsem zaradi svojih strukturnih omejenosti. Preden prehitro sklepamo, da se spletna socialna omrežja uporabljajo le kot idealno orodje za širjenje demokracije, pa je potrebno predstaviti tudi drugo plat, in sicer uporabo teh v namene, ki niso nujno družbeno koristni.
Ključne besede: internet, družbeni aktivizem, spletna socialna omrežja, Facebook, Twitter, revolucija, novi mediji, Iran
Objavljeno v DKUM: 10.10.2011; Ogledov: 11671; Prenosov: 254
Celotno besedilo (1,87 MB) |
10. DRUŽBENI AKTIVIZEM NA INTERNETUMihela Zemljič, 2011, diplomsko delo Opis: V sodobnem času se je velik del človekovega delovanja preselil na internet. V pričujočem diplomskem delu smo zato internet namesto sistema računalniških omrežij prepoznali kot družbeno komponento, preko katere je mogoča celo mobilizacija družbenih gibanj. Tako smo raziskovali možnost in pomen novih tehnologij za organizacijo in izvedbo družbenega aktivizma ter skušali ugotoviti, kakšne so dejanske zmožnosti tovrstnega aktivizma. Pri tem smo podrobneje analizirali protivladne proteste v Egiptu januarja in februarja 2011, ki so bili organizirani preko spleta in zaradi katerih se vse bolj poudarja pomen spletnih družbenih omrežij.
Ključne besede: internet, družbena gibanja, protest, aktivizem, družbeni mediji
Objavljeno v DKUM: 17.05.2011; Ogledov: 11429; Prenosov: 391
Celotno besedilo (900,28 KB) |
