Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Izhodišča. Enega izmed največjih izzivov pri zdravljenju raka dojk v zgodnjem stadiju predstavlja izbor bolnic s predvidenim agresivnejšim potekom bolezni, ki potrebujejo dopolnilno sistemsko zdravljenje. O tem se odločamo na podlagi različnih napovednih dejavnikov, kot so status pazdušnih bezgavk, velikost tumorja, stopnja diferenciacije, limfovaskularna invazija, starost bolnic, status hormonskih receptorjev, status HER2, v zadnjem času pa v ta namen ponekod uporabljajo tudi urokinazni aktivator plazminogena (uPA) in inhibitor aktivatorja plazminogena 1 (PAI-1). Vloga novejših napovednih dejavnikov v primerjavi s tradicionalnimi še ni povsem razjasnjena. Namen raziskave je bil ugotoviti vpliv posameznih dejavnikov na preživetje bolnic z rakom dojk brez zasevkov v bezgavkah, zdravljenih v Univerzitetnem kliničnem centru (UKC) Maribor. Hkrati sem želela tudi primerjati preživetje bolnic, zdravljenih v UKC Maribor, s slovenskim povprečjem. Bolnice in metode. Opravila sem retrospektivno analizo bolnic z invazivnim rakom dojk brez zasevkov v bezgavkah, ki so bile primarno zdravljene v UKC Maribor v letih 2000–2009. Podatke sem pridobila iz medicinske dokumentacije in jih dopolnila s podatki iz Registra raka Republike Slovenije, od koder sem pridobila tudi podatke o vseh primerljivih slovenskih bolnicah, zdravljenih v istem obdobju. Analizirala sem korelacije med napovednimi dejavniki in s pomočjo Coxove regresije in Coxovega modela sorazmernih tveganj opravila univariatne in multivariatne analize preživetja brez bolezni, celokupnega in specifičnega preživetja. Rezultati. Študijsko skupino je sestavljalo 858 bolnic s srednjim časom sledenja 101 mesec. Med bolnicami, zdravljenimi v UKC Maribor, in vsemi slovenskimi bolnicami ni bilo razlik v celokupnem (HR 1,07; 95 % CI 0,91–1,27; p = 0,413) in specifičnem preživetju (HR 0,85; 95 % CI 0,66–1,11; p = 0,234). Preživetje brez bolezni (HR 0,67; 95 % CI 0,50–0,91; p = 0,010) in specifično preživetje (HR 0,53; 95 % CI 0,30–0,94; p = 0,031) je bilo statistično značilno boljše v obdobju 2005–2009 v primerjavi z 2000–2004, pri celokupnem preživetju pa se je kazal enako usmerjen statistično neznačilen trend (HR 0,73; 95 % CI 0,51–1,05; p = 0,087). Med napovednimi dejavniki so bile prisotne številne korelacije. V multivariatnih analizah so na preživetje brez bolezni najbolj vplivali starost ob diagnozi, vrednost uPA/PAI-1 in status estrogenskih receptorjev, na celokupno preživetje starost, stopnja diferenciacije in vrednost uPA/PAI-1, na specifično preživetje pa stopnja diferenciacije. Zaključki. Preživetje bolnic z rakom dojk brez zasevkov v bezgavkah, primarno zdravljenih v UKC Maribor v letih 2000–2009, je zelo visoko in enakovredno preživetju vseh primerljivih bolnic na ravni Slovenije. Kot najpomembnejša napovedna dejavnika sta se pri tej skupini bolnic izkazala vrednost uPA/PAI-1 in stopnja diferenciacije, ki sta klinično pomembno vplivala na preživetje brez bolezni, celokupno in specifično preživetje.
Ključne besede: rak dojk brez zasevkov v bezgavkah, dopolnilno zdravljenje, stadij, stopnja diferenciacije, status HER2, status hormonskih receptorjev, urokinazni aktivator plazminogena, inhibitor aktivatorja plazminogena 1
Objavljeno v DKUM: 14.03.2017; Ogledov: 1919; Prenosov: 189
Celotno besedilo (5,97 MB)

Opis: Vpliv aktivatorjev tal na kakovost plodov jablane Malus domestica Borkh. sorte 'Braeburn' UDK: 634.11:631.4:577.17(043.2)=163.6 Od leta 2008 dalje je polovica nasada jablan sorte 'Braeburn' gnojena z mineralom gnojilom NPK, na drugi polovici pa je bil uporabljen aktivator tal PRP sol. V letu 2015 smo izbrali 4 skupine po 7 dreves v delu nasada, kjer je bil uporabljen aktivator tal PRP sol, in 4 skupine po 7 dreves v delu nasada, gnojenega klasično z mineralnim gnojilom - NPK. Leta 2015 je bila sedmo leto zapored izvedena aplikacija aktivatorja tal PRP sol v količini 226 kg/ha, v obravnavanju kontrola pa s PK gnojili v količini 25 kg P2O5 in 90 kg K2O na ha. V raziskavi je bilo ugotovljeno, da uporaba aktivatorja tal PRP sol statistično značilno vpliva na: obarvanost plodov, povečano trdoto mesa plodov in večje število plodov I. kakovostnega razreda. Ugotovili smo, da aktivator tal zmanjša povprečno maso plodov, na ostale parametre zrelosti in rodnosti pa nima vpliva. Aktivator tal PRP statistično značilno poveča skupno število korenin ter korenin kategorij do 2 mm in 2 do 4 mm. Ne poveča števila skeletnih korenin. Korenine pa so razporejene enakomerneje in globlje v talnem profilu do globine enega metra.
Ključne besede: Jablana / 'Braeburn' / aktivator tal / kakovost plodov / korenine
Objavljeno v DKUM: 16.09.2016; Ogledov: 1719; Prenosov: 122
Celotno besedilo (1,46 MB)

Opis: V letih 2010, 2011 in 2012 smo izvedli poskus gnojenja s kalcijevim gnojilom PRP, ki se prišteva med aktivatorje tal. V poskus je bilo vključenih 40 dreves jablan sort 'Zlati delišes', 'Pinova', 'Breaburn', 'Gala', 'Gala' Schniga in 'Jonagold'. Prvo obravnavanje je predstavljala kontrola (brez dodatnega gnojenja s kalcijem), drugo obravnavanje pa gnojenje z aktivatorjem tal PRP v odmerku 400kg/ha zgodaj spomladi, vsa tri leta poskusa. Pri vsaki sorti jablan sta bili izkopani po dve pedološki jami; ena pri kontrolnih drevesih in ena pri drevesih, pognojenih s PRP. V pedološke jame je bila postavljena pedološka mreža, sestavljena iz kvadratnega okvirja z merami 100 cm x 100 cm, v katerem je bila razpeta mreža z merami kvadratkov 10 cm x 10 cm. S pomočjo pedološke mreže smo prešteli korenine različnih debelin (od 0 do 6 mm in večje) ter ugotovili njihovo razporejenost v različnih globinah tal (od 0 do 100 cm). Rezultati so pokazali, da je gnojenje s kalcijevim gnojilom PRP, statistično značilno povečalo skupno število korenin pri sortah 'Pinova', 'Jonagold' in 'Gala', medtem ko pri ostalih sortah ta vpliv ni bil izrazit. Pri sortah 'Braeburn', 'Pinova' in ' Jonagold' je uporaba gnojila PRP povečala število debelejših korenin, glede razraščanja korenin v globino pa vpliva PRP nismo potrdili.
Ključne besede: jablana, razprostranjenost korenin, aktivator tal, kalcijevo gnojilo
Objavljeno v DKUM: 30.05.2014; Ogledov: 3231; Prenosov: 282
Celotno besedilo (980,46 KB)