| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 9 / 9
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
3.
4.
VPLIV VRSTE KATALIZATORJA NA HITROST REAKCIJE V REAKTORJU Z NASUTJEM
Roman Kranvogl, 2010, diplomsko delo

Opis: Hidroliza saharoze je reakcija, ki lahko poteka s kemijskim ali encimskim katalizatorjem. Z raziskavami v okviru diplomskega dela smo to reakcijo izvajali v kemijskem in biološkem reaktorju z nasutjem. Namen dela v prvi fazi je bil ugotoviti, s katerim katalizatorjem, kemijskim ali encimskim, dosežemo najvišjo presnovo reakcije hidrolize saharoze. Za načrtovanje reaktorjev je potrebno poznati vpliv procesnih spremenljivk na potek reakcije. Zato smo izbrano reakcijo izvajali pri različnih temperaturah, volumskih pretokih reaktanta in pri različnih začetnih koncentracijah encima. Uporabili smo laboratorijski reaktor z nasutjem. Pri delu smo dali večji poudarek biološkemu reaktorju. Uporabili smo encim invertazo in študirali reakcijo hidrolize saharoze. Osrednji cilj drugega dela raziskav je bila določitev osnovnih kinetičnih parametrov encimske reakcije, kot so aktivacijska energija, predeksponentni faktor, Michaelis—Menten-ova konstanta itd. Pri izvajanju reakcije v kemijskem reaktorju smo uporabili katalizator Amberlite IR—120, s povprečno zrnavostjo delcev, d = 533 µm. V tem primeru smo reakcijo izvajali pri različnih temperaturah. Na osnovi eksperimentalnih meritev v kemijskem reaktorju smo določali le presnovo reakcije, saj so bile kinetične študije izvedene že predhodno. Z meritvami v biološkem reaktorju smo dokazali, da izbrana encimska reakcija dobro sledi Michaelis—Menten-ovi kinetiki. Določili smo vrednost aktivacijske energije, Ea = (17,9 — 20) kJ/mol in Michaelis—Menten-ove konstante, KM = (27,2 — 28,5) mmol/L. Obe vrednosti kažeta dobro ujemanje z literaturnimi. Primerjava kemijskega in biokemijskega reaktorja pokaže, da je presnova pri uporabi encimskega katalizatorja mnogo višja, kar za 20 %, gledano pri srednji koncentraciji encima. Kljub temu, da je encimski katalizator dražji in da je potreben daljši čas za vzpostavitev stacionarnega stanja, bi se odločili za uporabo biokemijskega reaktorja, saj so obratovalne temperature pri encimskem katalizatorju bistveno nižje kot pri kemijskem katalizatorju.
Ključne besede: hidroliza saharoze, invertaza, katalizator, aktivacijska energija, reaktor z nasutjem.
Objavljeno: 20.07.2010; Ogledov: 2549; Prenosov: 307
.pdf Celotno besedilo (1,74 MB)

5.
Sinergistični inhibicijski učinek Na-soli na kinetiko korozije nerjavnega jekla "1.4057" v raztopini H2SO4
Natalija Zafošnik, 2010, diplomsko delo

Opis: Proučevali smo vpliv dveh pogosto uporabljenih inhibitorjev, natrijevega nitrita in natrijevega fosfata, na nerjavno jeklo »1.4057« v raztopini H2SO4 s koncentracijo, c = 0,075 mol/L. Testiranja smo izvajali pri različnih temperaturah in različnih koncentracijah inhibitorjev. Iz podatkov o izgubi mase smo določili hitrost korozije, učinkovitost inhibitorjev, adsorpcijske izoterme in aktivacijsko energijo korozijskih procesov. Ugotovili smo, da hitrost korozije z višanjem koncentracije inhibitorjev pada, z dvigom temperature narašča in da učinkovitost posameznih inhibitorjev narašča tako z dvigom njihove koncentracije, kakor tudi temperature medija.
Ključne besede: korozija, inhibitorji, gravimetrična metoda, hitrost korozije, učinkovitost inhibitorjev, adsorpcijske izoterme, aktivacijska energija
Objavljeno: 04.10.2010; Ogledov: 1778; Prenosov: 110
.pdf Celotno besedilo (2,05 MB)

6.
DOLOČITEV KINETIKE SINTEZE ACETILSALICILNE KISLINE
Vesna Dragojlović, 2011, diplomsko delo

Opis: Aspirin, znan tudi kot acetilsalicilna kislina (CH3COOC6H4COOH), je salicilna droga, ki se pogosto uporablja kot učinkovito sredstvo za lajšanje manjših bolečin, antipiretik za zmanjšanje vročine in protivnetno zdravilo. Namen diplomskega dela je bila sinteza aspirina in določitev reda reakcije. Potek reakcije smo zasledovali z opazovanjem spreminjanja specifične prevodnosti šibkega elektrolita, ocetne kisline (CH3COOH), v odvisnosti od časa. Kinetiko reakcije proizvodnje ocetne kisline kot stranskega proizvoda pri sintezi aspirina iz salicilne kisline (HOC6H4COOH) in anhidrida ocetne kisline ((CH3CO)2O) smo preverili v šaržnem mešalnem reaktorju pri različnih temperaturah: HOC6H4COOH + (CH3CO)2O ↔ CH3COOC6H4COOH + CH3COOH S poviševanjem temperature v reaktorju smo pospešili potek reakcije. Koncentracija reaktantov se med potekom kemijske reakcije zmanjšuje, medtem ko presnova narašča. Na podlagi pridobljenih meritev in izračunov smo določili kinetične parametre in značilnosti sinteze aspirina (red reakcije, konstanto proizvodnosti, aktivacijsko energijo). Ugotovili smo, da reakcija sinteze aspirina poteka po kinetiki 2. reda. Iz dobljenih rezultatov lahko povzamemo, da je kontinuirna metoda z opazovanjem specifične prevodnosti zelo koristna za neprekinjeno merjenje koncentracije. Kemijska kinetika sinteze aspirina je še dokaj neraziskana tema, zato bodo vsekakor potrebne še dodatne raziskave, kar pušča odprta vrata za nadaljnje študije.
Ključne besede: sinteza acetilsalicilne kisline, kemijska kinetika, konstanta proizvodnosti šibkega elektrolita, presnova, aktivacijska energija, red reakcije, specifična prevodnost
Objavljeno: 30.03.2011; Ogledov: 3868; Prenosov: 406 
(2 glasa)
.pdf Celotno besedilo (1,22 MB)

7.
ŠTUDIJA SINERGIJSKEGA UČINKA INHIBITORJEV V RAZTOPINI H2SO4
Ina Vogel, 2013, diplomsko delo

Opis: Namen diplomske naloge je bil preučiti sinergijski učinek kombinacije inhibitorjev na potek korozije na nerjavnem jeklu W. Nr. 1.4057 v raztopini H2SO4, s koncentracijo, c = 0.075 mol/L. Uporabili smo dva različna inhibitorja NaNO2 in Na2B4O7, ter kombinacijo obeh. Pri poskusih smo uporabljali gravimetrično metodo v skladu z ASTM G31 standardom. Testiranja smo izvajali pri različnih koncentracijah in različnih temperaturah. Določali smo izgubo mase, iz katere smo izračunali hitrost korozije, aktivacijsko energijo, Arrheniusov predeksponentni faktor in učinkovitost. Iz dobljenih rezultatov smo prišli do zaključka, da hitrost korozije z dvigovanjem temperature narašča in z višanjem koncentracije inhibitorjev pada. Pomembna je ugotovitev, da kombinacija inhibitorjev v korozijskem mediju poveča učinkovitost zaviranja hitrosti korozije jekla. Inhibitorni učinek sinergije je večji, kot pri posameznem inhibitorju.
Ključne besede: korozija, nerjavno jeklo, inhibitorji, gravimetrična metoda, hitrost korozije, učinkovitost inhibitorjev, aktivacijska energija, sinergija.
Objavljeno: 10.01.2014; Ogledov: 880; Prenosov: 56
.pdf Celotno besedilo (1,58 MB)

8.
[6]-gingerol kot naravni lovilec kemijskih karcinogenov - računalniški pristop
Veronika Furlan, 2017, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi smo se posvetili preučevanju [6]-gingerola iz ingverja kot polifenolnega lovilca devetih končnih kemijskih karcinogenov aflatoksin B1 ekso-8,9-epoksida, β-propiolaktona, 2-cianoetilen oksida, etilen oksida, kloroetilen oksida, glicidamida, propilen oksida, stiren oksida in vinil karbamat epoksida. Za oceno učinkovitosti [6]-gingerola smo raziskavo razširili še z obravnavo najmočnejšega lovilca kemijskih karcinogenov v našem telesu - glutationa. V magistrskem delu smo s pomočjo računalniških simulacij preučili mehanizme reakcij med kemijskimi karcinogeni in [6]-gingerolom oz. glutationom, pri čemer smo izračune aktivacijskih prostih energij izvedli z uporabo kvantnomehanske metode Hartree-Fock pri treh različnih baznih setih. Naša študija nakazuje, da [6]-gingerol predstavlja univerzalen in izredno učinkovit naravni lovilec kemijskih karcinogenov epoksidnega tipa. Aktivacijske proste energije, dobljene po solvatacijskih metodah Samouglašenega reakcijskega polja in Langevinovih dipolov, ki so direktno primerljive z eksperimentalnimi podatki, so za reakcije vseh obravnavanih kemijskih karcinogenov s [6]-gingerolom nižje od eksperimentalno določenih aktivacijskih prostih energij za reakcije obravnavanih karcinogenov z najbolj reaktivno izmed organskih baz DNA- gvaninom. Izračuni aktivacijskih prostih energij ob upoštevanju solvatacijskih efektov nakazujejo, da nas glutation ne more učinkovito zaščititi pred vsemi obravnavanimi kemijskimi karcinogeni. Dobljene aktivacijske proste energije so bile namreč večinoma višje od eksperimentalno določenih aktivacijskih prostih energij za reakcije obravnavanih karcinogenov z gvaninom. V primerjavi z glutationom se je [6]-gingerol izkazal kot učinkovitejši lovilec osmih obravnavanih kemijskih karcinogenov, le pri reakciji alkilacije z aflatoksin B1 ekso-8,9-epoksidom [6]-gingerol in glutation predstavljata enakovredno učinkovita lovilca. Dobljeni rezultati potrjujejo tudi hipotezo, da reakcije alkilacije med obravnavanimi kemijskimi karcinogeni in [6]-gingerolom oz. glutationom potekajo po mehanizmu nukleofilne substitucije SN2. Dobljene aktivacijske proste energije ob upoštevanju solvatacijskih efektov potrjujejo, da za preprečitev iniciacije karcinogeneze, ki jo povzročajo obravnavane rakotvorne spojine iz vsakdanjega življenja, potrebujemo dodatno zaščito, ki jo lahko zagotovi [6]-gingerol. Verjamemo, da naša raziskava predstavlja izhodišče za nadaljnje računalniške, eksperimentalne in klinične študije antikarcinogenih učinkov [6]-gingerola ter za razvoj novih selektivnih prehranskih dopolnil.
Ključne besede: [6]-gingerol, glutation, kemijski karcinogeni, karcinogeneza, aktivacijska prosta energija, kvantnomehanske simulacije
Objavljeno: 18.09.2017; Ogledov: 495; Prenosov: 161
.pdf Celotno besedilo (2,30 MB)

9.
Kinetika proizvodnje bioplina med anaerobno fermentacijo bioloških odpadkov, precepljenih z glivama Pleurotus ostreatus in Trametes versicolor
Ana Vozlič, 2018, diplomsko delo

Opis: V okviru diplomskega dela smo izvajali anaerobno fermentacijo, pri kateri smo določali prostornino nastalega bioplina, koncentracijo metana ter določali kinetiko procesa anaerobne fermentacije. Za proizvodnjo bioplina smo kot substrat uporabili piščančji gnoj z žagovino, ki smo ga zmešali s predobdelano pšenično slamo preraščeno z micelijem gliv Pleurotus ostreatus ali pa Trametes versicolor. Za kontrolo smo uporabili nepreraščeno pšenično slamo. Mešanice so vsebovale tri različna masna razmerja (80 : 20, 60 : 40 in 50 : 50). Proces anaerobne fermentacije smo izvajali 21 d in fermentorje držali pri konstantni temperaturi (35, 40 in 45 °C). Med fermentacijo smo z metodo izpodrinjene tekočine spremljali prostornino nastalega bioplina. S plinskim kromatografom smo v bioplinu merili koncentracijo metana. Nato smo iz pridobljenih podatkov z modificiranim Gompertz-ovim ter kinetičnim modelom 1. reda izračunali kinetične parametre nastajanja CH4 in določili aktivacijsko energijo procesa. Naredili smo primerjavo ustreznosti prileganja modelov z eksperimentalnimi podatki. Proizvodnost bioplina je bila največja pri pšenični slami, ki je bila preraščena z glivo Pleurotus ostreatus pri masnem razmerju 50 : 50 in temperaturi fermentacije 45 °C. Najmanjšo prostornino bioplina smo zabeležili pri fermentaciji piščančjega gnoja in pšenične slame, preraščene z glivo Trametes versicolor, z masnim razmerjem 80 : 20 in pri temperaturi 35 °C. Ugotovili smo, da temperatura vpliva na proizvodnost bioplina, saj so vrednosti višje pri višji temperaturi. Rezultati kažejo, da je koncentracija CH4 v začetnih dneh anaerobne fermentacije hitreje naraščala pri višji temperaturi, medtem ko smo po 21 dneh pri vseh temperaturah dosegli vrednosti koncentracij CH4 med 53 in 55 %. Večje prileganje modela eksperimentalnim ter izračunanim podatkom je pokazal kinetični model 1. reda.
Ključne besede: kinetika, aktivacijska energija, koncentracija metana, anaerobna fermentacija, bioplin, piščančji gnoj, glivna predobdelava
Objavljeno: 10.10.2018; Ogledov: 224; Prenosov: 34
.pdf Celotno besedilo (2,65 MB)

Iskanje izvedeno v 0.26 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici