SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
ODPIS DAVKOV V DAVČNEM POSTOPKU
Andreja Šubernik Jerič, 2010, diplomsko delo

Opis: Zakon o davčnem postopku ureja obračunavanje, odmero, plačevanje, vračilo, nadzor in izvršbo davkov, t.j. pobiranje davkov, pravice in obveznosti zavezancev ali zavezank za davek, državnih in drugih organov, ki so v skladu z zakonom pristojni za pobiranje davkov, ter drugih oseb v postopku pobiranja davkov, varovanje podatkov pridobljenih v postopku pobiranja davkov, ter medsebojno pomoč pri pobiranju davkov in izmenjavi podatkov med državami članicami Evropske skupnosti, ki delujejo v okviru Evropske unije in z izvajanjem mednarodnega sodelovanja na področju pobiranja davkov. Davčni zavezanci plačujejo davke od svojih dohodkov, dobička, kapitala, premoženja in prometa državi oziroma občini, katero morajo izpolniti v skladu z načelom zakonitega in pravočasnega izpolnjevanja ter plačevanja davčnih obveznosti. Plačani davki, prispevki in druge obvezne dajatve, za katere je skrbnik in nadzornik Davčna uprava Republike Slovenije, so prihodki proračuna države, proračunov občin, Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije in Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije. Posamezni instituti, ki jih omogoča Zakon o davčnem postopku, pa se lahko zavezancu davek odpiše, delno odpiše, odloži oziroma dovoli obročno plačilo davka. V nalogi bom tako ugotavljala in raziskovala, pod kakšnimi pogoji in kriteriji je mogoče davčnim zavezancem, fizičnim osebam odpisati, delno odpisati, odložiti ali dovoliti obročno plačilo davka, katerega plačilo bi lahko ogrozilo njihovo preživljanje ali preživljanje njihovih družinskih članov, Ugotavljala in raziskovala bom tudi, pod kakšnimi pogoji in kriteriji je mogoče odložiti ali dovoliti obročno plačilo davka davčnim zavezancem, ki opravljajo poslovno dejavnost, v primeru, ko bi jim zaradi plačila davka, lahko nastala hujša gospodarska škoda. Ob tem pa ne bom prezrla posebnih primerov odloga in obročnega plačevanja davka davčnih zavezancev.
Ključne besede: davčni zavezanec, davek, davčni urad, davčni postopek, akontacija davka, davčni odtegljaj, odločba, obresti, obrazec vloge, socialna ogroženost, hujša gospodarska škoda, odpis davka, delni odpis davka, odlog davka, obročno plačilo davka
Objavljeno: 17.03.2010; Ogledov: 2204; Prenosov: 277
.pdf Celotno besedilo (1,33 MB)

2.
Davčna obravnava dobitkov v nagradnih igrah - problematika dobitkov v naravi
Ivan Kranjec, 2016, magistrsko delo

Opis: Nagrade v nagradnih igrah so lahko podeljene bodisi kot denarne nagrade (izplačilo v denarju) ali kot praktične nagrade (izplačilo v naravi), največkrat v obliki vrednejših predmetov, ki ljudi pritegnejo v taki meri, da organizacija nagrade igre služi tudi kot reklama za organizatorja igre. Kadar se po zaključeni nagradni igri nagrada podeli v naravi, je potrebno njeno tržno vrednost najprej obrutiti s koeficientom davčnega odtegljaja, nato pa 25% akontacijo dohodnine odvesti od tako obrutenega zneska. Ker se akontacija dohodnine izvede po stopnji 25%, ki pa ni nujno enaka efektivni stopnji dohodnine prejemnika nagrade na letni ravni (po dohodninski odločbi), pri letnem obračunu dohodnine pride bodisi do obveznosti za doplačilo dohodnine, bodisi do vračilna preveč plačanih akontacij. Zavezanci z visokimi letnimi dohodki (torej v višjih dohodninskih razredih – 41% ali 50%) bodo morali ob koncu leta zaradi prejete nagrade najverjetneje še doplačati dohodninsko obveznost, med tem ko bodo zavezanci z nizkimi letnimi dohodki (npr. v prvem dohodninskem razredu – 16%) del odvedene akontacije dohodnine od enake nagrade prejeli vrnjen v denarju. Ob ugotovitvi, da so dobitki v nagradnih igrah po svoji vsebini veliko bolj podobni dobitkom v igrah na srečo (npr. loterija), kjer dobitek ni odvisen od aktivne vloge udeleženca, obenem pa so dobitki v igrah na srečo obdavčeni po cedularnem principu, je v tem magistrskem delu preučena možnost za uvedbo podobnega načina obdavčitve tudi za dobitke v običajnih nagradnih igrah. Pri možnih rešitvah so upoštevani tako vidiki težavnosti spremembe obstoječe zakonodaje, kot tudi administrativni vidiki pri izpolnjevanju obveznosti iz naslova podeljevanja nagrad (npr. poročanje, kontrola) in pa seveda finančni učinki morebitnega novega pristopa k obdavčitvi dobitkov iz nagradnih iger – tako z vidika prejemnika nagrade, kot tudi z vidika izplačevalca nagrade in državnega proračuna, kateremu pripada davek.
Ključne besede: Dohodnina, nagradna igra, dobitek, nedenarni dobitek, dobitek v naravi obdavčitev, efektivna stopnja davka, obrutenje, dohodninski razredi, akontacija davka, končni davek, sprememba obdavčitve
Objavljeno: 15.09.2016; Ogledov: 1066; Prenosov: 169
.pdf Celotno besedilo (653,31 KB)

Iskanje izvedeno v 0.04 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici