| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Vpliv okolja na opravljanje težkega dela na področju varstvoslovja : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Varnost in policijsko delo
Anja Žvab, 2012, diplomsko delo

Opis: Poznavanje vpliva okoljskih dejavnikov ima veliko vlogo pri opravljanju težkega dela v ekstremnih razmerah, saj je priprava na delo neke vrste upravljanje z nevarnostmi. Pri tem pa je pomembno, da se v naprej ustrezno pripravimo, da bi lahko zadano nalogo opravili brez poškodb ter da bomo znali pravilno ukrepati tudi v izrednih razmerah. Pogosto pride do nesreč zaradi človeka samega, ker ima pomanjkljivo znanje, je slabo fizično pripravljen, lahko tudi podcenjuje svoje sposobnosti ali pa je neustrezno zaščiten. Pomembno je, da se vsak delavec in nadrejeni zavedajo, da je izrednega pomena aklimatizacija, načrtovani potek dela in fizična pripravljenost, saj delavci, ki naredijo nekaj zase in so v dobri psihofizični pripravljenosti, opravljajo težko delo lažje in brez večjega napora. Med samim opravljanjem dela se jim mora omogočiti odmor, da zaužijejo zadostno količino tekočine, da ne bi prišlo do dehidracije. Nasprotno od vročine je mraz, kateri ne predstavlja tako velikega tveganja kot vročina, saj se lahko večslojno oblečemo, kar pa nas lahko vodi do izgube spretnosti. Nevarnost za nastanek poškodb je večja le na izpostavljenih delih telesa kot so roke in deli obraza. Pomemben je tudi tempo delo, saj se telo, medtem ko delamo, že samo segreva. Tako kot se ljudje razlikujejo pri prenašanju vročinskega stresa in mraza, se razlikujejo tudi pri toleranci nadmorske višine. Za delo na nadmorski višini je potrebno čim boljše psihofizično stanje. V času bivanja na visoki nadmorski višini prihaja do pojava višinske bolezni. Tudi izguba tekočine z dihanjem je dvakrat večja, zato je velika možnost, da dehidriramo. Vsak, ki dela v ekstremnem okolju, mora biti dobro fizično in psihično pripravljen, skbeti za zadosten vnos tekočine med samim delom in imeti optimalno prehrano. Vsak delavec mora stalno vzdrževati svojo moč na optimalni stopnji, saj mu le ta pomaga pri opravljanju nalog, da ne pride do neželenih nesreč pri opravljanju dela.
Ključne besede: varstvoslovje, poklici, poklicna izpostavljenost, delovno okolje, vplivi, toplotne razmere, toplotna obremenitev, toplotna obremenjenost, vročina, vročinski stres, hladne razmere, aklimatizacija, nadmorska višina, diplomske naloge
Objavljeno: 08.08.2012; Ogledov: 1229; Prenosov: 234
.pdf Celotno besedilo (467,82 KB)

2.
Vpliv inkapsulacijske dehidracije na morfologijo, regeneracijo ter aklimatizacijo in vitro vzgojene rebrinčevolistne hladnikovke (Hladnikia pastinacifolia Rchb.)
Marijana Baraba, 2015, diplomsko delo

Opis: Rebrinčevolistna hladnikovka ali hladnikija (Hladnikia plastinacifolia Rchb.) je ledenodobna endemična vrsta, ki v naravi raste samo na majhnem območju Trnovskega gozda v Sloveniji in je zato zelo ranljiva vrsta. Zavarovana je in situ in ex situ. Ex situ jo ohranjajo v botaničnem vrtu v Ljubljani. In situ jo hranimo in vitro na Fakulteti za naravoslovje in matematiko Univerze v Mariboru, kjer razvijamo postopke za dolgoročno hrambo s pomočjo krioprezervacije z inkapsulacijsko dehidracijo (ID). Krioprezervacijske metode lahko vplivajo na gensko stabilnost rastlinskega materiala, te pa na spremenjeno morfologijo rastline. Namen diplomske naloge je raziskati, ali krioprezervacija z ID izzove morfološke spremembe rastlinskega materiala. Primerjali smo morfološke značilnosti treh nekrioprezerviranih (ne-krio) in krioperezerviranih (krio) linij hladnikovke. Med vcepki ne-krio in krio linij večinoma nismo opazili statistično značilnih razlik v številu novih brstov, višini vcepkov, prisotnosti kalusa ter številu in dolžini korenin. Ne-krio vcepki so regenerirali v povprečju 1,2 brsta na vcepek. Vcepki krio linij so imeli v povprečju 1,8 brsta na vcepek, a so bili ti v povprečju nekoliko nižji kot vcepki krio linij. Pri ne-krio vcepkih se je tvorilo več kalusa kot pri krio vcepkih. Korenine so se tvorile na več kot 90 % ne-krio vcepkov, ki so imeli najpogosteje več kot 15 korenin. Na krio vcepkih so se korenine tvorile na 77,6 % vcepkov, in sicer so se najpogosteje tvorile od 1 do 4 korenine. Zadnja faza mikropropagacije, aklimatizacija vcepkov, je trajala 75 dni v rastni komori in nato 25 dni na prostem, v gredi so preživeli samo trije krio vcepki. V prihodnje bo treba optimizirati proces aklimatizacije.
Ključne besede: rebrinčevolistna hladnikovka, tkivna kultura, mikropropagacija, morfološke značilnosti rastlin, aklimatizacija, krioprezervacija, inkapsulacijska dehidracija
Objavljeno: 22.10.2015; Ogledov: 866; Prenosov: 51
.pdf Celotno besedilo (4,33 MB)

Iskanje izvedeno v 0.07 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici