Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: V predmetni magistrski nalogi bom predstavila pravne vidike krožnega gospodarstva, ob čemer bom najprej povzela definicijo koncepta, ki se mi glede na vso pregledano literaturo zdi najustreznejša. Koncept krožnega gospodarstva je ekonomski sistem, ki zamenja koncept linearnega gospodarstva z zmanjšanjem porabe virov, s ponovno uporabo, predelavo in ponovno pridobitvijo materialov v procesih proizvodnje in uporabe. Operacionalizira se na mikro ravni (med potrošniki in gospodarskimi subjekti), mezo ravni (eko – industrijski parki) in makro ravni (med mesti, regijami in državami), z namenom trajnostnega razvoja. Sprva bom predstavila sam koncept, nadaljevala z njegovim razvojem in umestitvijo v trajnostni razvoj nato pa predstavila njegove pravne vidike. Slednjega se bom lotila izhajajoč iz definicije krožnega gospodarstva ob čemer bom najprej predstavila pravne vidike krožnega gospodarstva na makro ravni. To pomeni, da bom predstavila ustrezno podlago za uporabo prava EU v Sloveniji, saj je prav EU ena izmed gonilnih sil za prehod na krožno gospodarstvo. V tem sklopu bosta torej predstavljena oba svežnja za krožno gospodarstvo in evropski zeleni dogovor. Nadaljevala bom z nekateri finančni vidiki prehoda na krožno gospodarstvo, vplivom konkurenčno pravnih predpisov na krožno gospodarstvo in zelenim javnim naročanjem, kot tudi z načinom ravnanja z odpadki. Nenazadnje bom na kratko predstavila udejanjanje krožnega gospodarstva na mezo ravni in na kratko predstavila eko – industrijske parke, ki pa se v Sloveniji sicer še ne pojavljajo. Končno bom predstavila še pravne vidike operacionalizacije krožnega gospodarstva na mikro ravni kar pomeni, vpliv krožnega gospodarstva na zakonodajo, ki ureja varovanje potrošnikov, kot tudi na zakonodajo, ki ureja delovanje gospodarskih subjektov na trgu in notranjem poslovanju prek obveznega trajnostnega poročila.
Ključne besede: Krožno gospodarstvo, Akcijski načrt za krožno gospodarstvo, evropski zeleni dogovor, pravica do popravila, ekodizajn, obvezno trajnostno poročanje, razširjena odgovornost proizvajalca, eko – industrijski parki.
Objavljeno v DKUM: 03.02.2024; Ogledov: 583; Prenosov: 157
Celotno besedilo (1,05 MB)

Opis: Pravni okvir Evropske unije (v nadaljevanju EU) njenim prebivalcem omogoča uživanje v najvišjih okoljskih standardih na svetu. Čista voda, rodovitna zemlja, čisti zrak in ohranjena narava so pomembne vrednote, k zagotavljanju katerih stremi EU. Kljub začetni odsotnosti pravne podlage za poseganje EU na področje okolja, si je ta, sprva z ustrezno podporo Sodišča Evropske unije (v nadaljevanju Sodišče EU), kasneje pa z vključitvijo izrecnih določb o pristojnosti EU na področju okolja v Pogodbe, vendarle utrla pot na to ter številna druga področja življenja državljanov in delovanja držav članic. Ob zavedanju okoljskih in gospodarskih pritiskov s katerimi se dandanes sooča ves svet, se je med glavne strateške cilje EU v zadnjih letih prikradel koncept krožnega gospodarstva, kot alternativa trenutno prevladujočemu, a izredno netrajnostnemu, linearnemu sistemu. Gre za pojem brez univerzalno sprejete definicije, ki v najširši obliki predstavlja krovni izraz za vse postopke in prakse, ki koncept izrabljenosti nadomeščajo z obnovo, vzpodbujajo preusmeritev na obnovljive vire energije, delujejo v smeri odprave strupenih kemikalij, ki otežujejo ali onemogočajo ponovno uporabo in stremijo k kar se da največjemu zmanjšanju količine odpadkov ter gospodarnejšemu ravnanju z viri. Svetovni gospodarski model je nujno potreben spremembe, če želimo zagotoviti dostojno življenje naraščajočemu številu prebivalstva, ki bi naj do leta 2050 doseglo devet milijard. EU je v zadnjih petnajstih letih sprejela številne dokumente, ki služijo kot trdna opora krožnemu gospodarstvu, najbolj jasno pa je bilo prizadevanje EU za pospešen prehod na krožni model gospodarstva izraženo v leta 2015 sprejetem akcijskem načrtu EU za krožno gospodarstvo. Temu sta sledila še dva pomembna dokumenta, ki nadaljujeta in nadgrajujeta vizijo zastavljeno v akcijskem načrtu iz 2015, evropski zeleni dogovor in novi akcijski načrt EU za krožno gospodarstvo iz leta 2020. Oba akcijska načrta in evropski zeleni dogovor nakazujejo na to, da se je EU lotila preobrazbe gospodarskega sistema v celoti in da krožnega gospodarstva ne enači zgolj z vpeljavo višjih kvot za recikliranje, kar je pogosto, a napačno prepričanje. Plastika je bila zaradi svojih posebnih lastnosti že v akcijskem načrtu iz 2015 določena kot prednostno področje, ki zahteva nujno obravnavo, kar ne preseneča glede na dejstvo, da se danes svet sooča s posebno krizo – plastično krizo. Njena proizvodnja in uporaba se iz dneva v dan povečujeta, pričakuje pa se tudi, da se bosta do leta 2050 potrojila. Ocenjuje se, da je bila velika večina do sedaj proizvedene plastike zavržena na odlagališčih ali drugje v okolju, kjer sedaj povzroča številne težave, za katere se zdi da se z dneva v dan samo še poglabljajo. Krožno gospodarstvo se predstavlja kot ena izmed priložnosti za zmanjšanje negativnih vplivov plastike in za maksimizacijo okoljskih, gospodarskih in družbenih koristi, ki jih ta material vendarle prinaša. Rešitve, ki jih v zvezi s plastiko ponuja krožno gospodarstvo so med drugim: proizvodnja plastike iz fosilnim gorivom alternativnih surovin; preoblikovanje postopkov proizvodnje plastike in plastičnih izdelkov, da se podaljša njihova življenjska doba; ponovna uporaba izdelkov in preprečevanje nastajanja odpadkov; sodelovanje med podjetji in potrošniki za spodbujanje recikliranja; spodbujanje trajnostno naravnanih poslovnih modelov, ki omogočajo koriščenje plastičnih izdelkov v okviru skupne rabe ali najema itd. EU se s problematiko aktivno ukvarja in vestno posodablja zakonodajo ter izdaja politične usmeritve za vpeljavo krožnih praks v zvezi z ravnanjem s plastiko. Zaključno delo obravnava ključne dosežke in nekatere prihodnje ambicije v zvezi z regulacijo plastike v okviru krožnega gospodarstva v Evropski uniji.
Ključne besede: pravo varstva okolja, krožno gospodarstvo, plastika, recikliranje, razširjena odgovornost proizvajalca, odpadki, odpadna embalaža, akcijski načrt, evropski zeleni dogovor, strategija za plastiko v krožnem gospodarstvu
Objavljeno v DKUM: 11.09.2020; Ogledov: 1548; Prenosov: 340
Celotno besedilo (1,60 MB)

Opis: Spodbujanje investicij je teženje k izboljšavi trenutnega stanja podjetništva, trga dela in izboljšanju blaginje državljanov, hkrati pa tudi poenostaviti postopke za lažje in hitrejše spremembe v prihodnje tudi s pomočjo digitalne tehnologije, kar pa posledično vpliva tudi na okoljske probleme in posredno tudi na mnoga druga področja, kot je zdravstvo, turizem, skladni okoljski razvoj, višjo stopnjo integriranosti z drugimi državami, manjšo diskriminacijo posameznikov glede na državno pripadnost, višje zaupanje v oblast in njene organe itd. Glede na tempo spreminjanja razmer in vpliva globalizacije zahtevajo ukrepi nenehno dopolnjevanje in spremembe politike, tako da so zajeti predpisi lahko sčasoma predmet sprememb, katere je dolgoročno težje predvidet, saj je ravno naloga države, da se odzove na vsakokratne potrebe, možno pa je ugotoviti katera pot je najbolj smiselna.
Ključne besede: Javna uprava, naložbe, administracija, integriteta, akcijski načrt
Objavljeno v DKUM: 03.12.2018; Ogledov: 2248; Prenosov: 112
Celotno besedilo (659,30 KB)

Opis: Diplomsko delo predstavlja Evropsko sosedsko politiko, ki se je pričela izvajati leta 2004 po širitvi Evropske unije na petindvajset držav članic. Delo najprej predstavlja samo politiko, njeno geografsko razsežnost, cilje, dodatne ugodnosti za države partnerice ESP in skupne vrednote v sklopu katerih se opredelijo skupni interesi in spoznanje k skupnim vrednotam. Nadalje se delo usmeri v samo delovanje ESP, ki zajema opredelitev akcijskega načrta, ki je temelj za začetek izvajanja ESP. Akcijski načrti zajemajo agendo političnih in gospodarskih reform na podlagi prioritet, ki se izvajajo v krajšem roku (treh let) ali daljšem roku (pet let). Predstavljenih je vseh šest glavnih področij akcijskih načrtov. Ker daje EU vedno večji poudarek regionalnemu sodelovanju tudi znotraj ESP, je v delu predstavljeno regionalno sodelovanje na vzhodnih mejah EU vključno s pobudo »sinergija Črnega morja« in prav tako na območju Sredozemlja, kjer je predstavljena pobuda »Barcelonski proces: Unija za Sredozemlje«. Predstavljeni so tudi obstoječi sporazumi držav partneric. Zadnji skop dela je financiranje ESP, kjer je predstavljena finančna pomoč držav partneric pred začetkom izvajanja politike. Predstavljeni so obstoječi finančni instrumenti in njihovo prepletanje s strategijo ESP. Delo se nato osredotoči na nov finančni instrument ESP imenovan Evropski instrument sosedstva in partnerstva ter njegovo postopno uvajanje, ki je sledilo v dveh fazah. Sledi dodeljevanje finančnih sredstev v sklopu novega instrumenta in predstavitev programov čezmejnega sodelovanja.
Ključne besede: Evropska sosedska politika (ESP), države partnerice ESP, akcijski načrt, financiranje ESP, sinergija Črnega morja, pobuda Barcelonski proces, Evro-sredozemsko partnerstvo, Evropski instrument sosedstva in partnerstva, programi čezmejnega sodelovanja (CBC).
Objavljeno v DKUM: 22.03.2010; Ogledov: 2749; Prenosov: 245
Celotno besedilo (550,68 KB)