| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Anksiozna občutljivost kot moderator odnosa med akademskim stresom, regulacijo čustev in kakovostjo spanja : magistrsko delo
Ivona Balent, 2024, magistrsko delo

Opis: Slabša kakovost spanja se povezuje s številnimi negativnimi posledicami na različnih področjih življenja. V pričujoči raziskavi smo želeli pridobiti boljši vpogled v kakovost spanja študentov med izpitnim obdobjem ter preučiti vlogo zaznanega akademskega stresa, regulacije čustev in anksiozne občutljivost študentov. Pri tem nas je v največji meri zanimalo, ali se bo anksiozna občutljivost izkazala kot ranljivost, ki bo imela pomemben učinek na odnose med vključenimi konstrukti. V raziskavi je sodelovalo 284 študentov, starih med 19 in 50 let (M = 22,33, SD = 3,34). Rezultati so pokazali, da zaznani akademski stres in stopnja anksiozne občutljivosti negativno napovedujeta slabšo subjektivno kakovost spanja. Od treh dimenzij anksiozne občutljivosti se je le kognitivna zaskrbljenost približala meji statistične značilnosti pri napovedovanju subjektivne kakovosti spanja, kar se sklada z obstoječo literaturo. Moderatorska vloga anksiozne občutljivosti se je v odnosu med težavami z regulacijo čustev in subjektivno kakovostjo spanja zelo približala meji statistične značilnosti, kar nam nekoliko pomaga razsvetliti učinek težav pri uravnavanju čustev na kakovost spanja med ljudmi, ki imajo različno izraženo stopnjo anksiozne občutljivosti. Kljub temu da kompleksnejših odnosov med konstrukti nismo uspeli dokazati, ima pričujoča raziskava vrednost v tem, da ozavešča o ranljivostih, ki študentom v času izpitnega obdobja otežujejo doseganje kakovostnega spanja. V magistrski nalogi se dotikamo tudi pomanjkljivosti in praktičnih implikacij naše raziskave.
Ključne besede: subjektivna kakovost spanja, anksiozna občutljivost, akademski stres, regulacija čustev
Objavljeno v DKUM: 18.03.2024; Ogledov: 139; Prenosov: 24
.pdf Celotno besedilo (2,49 MB)

2.
Odnos med akademskim stresom in pomanjkanjem spanja ter njuna povezava z (ne)zmožnostjo čustvene regulacije : magistrsko delo
Ajda Mlakar, 2022, magistrsko delo

Opis: Znano je, da so zaznani stres, spanje in čustvena regulacija medsebojno povezani konstrukti – stresne okoliščine poslabšajo kakovost in zmanjšajo količino spanja, pomanjkanje le-tega vodi v pogostejšo uporabo nekonstruktivnih strategij čustvene regulacije; v splošnem pa vse omenjeno zmanjšuje kakovost vsakodnevnega življenja zaradi utrujenosti in morebitnega pojava depresivno-anksioznih simptomov. Namen raziskave je bil preučiti, kakšna je povezava med količino in kakovostjo spanja ter zmožnostjo uporabe strategij čustvene regulacije kot odgovor na stresne dražljaje iz okolja. 30 študentov (96,70 % žensk) je trikrat – pred in med izpitnim obdobjem ter po njem – odgovorilo na sklop vprašanj, pri čemer smo za splošno oceno kakovosti in količine spanja uporabili Pittsburški vprašalnik kakovosti spanja (PSQI), za oceno uporabe različnih strategij čustvene regulacije Vprašalnik kognitivne emocionalne regulacije (CERQ) ter za oceno zaznanega stresa Lestvico zaznanega stresa (PSS). Ob prvem merjenju nas je zanimal tudi pojav depresivno-anksioznih simptomov, kar smo preverjali z Vprašalnikom depresije, anksioznosti in stresa (DASS-21), kronotip, za kar smo uporabili Vprašalnik jutranjosti – večernosti (MEQ), in higiena spanja, merjena z Indeksom higiene spanja (SHI). Glavna ugotovitev naše raziskave je, da je kakovost spanja negativno povezana s pogostostjo uporabe nekonstruktivnih strategij čustvene regulacije ter da je spanje v stresnih situacijah krajše in manj kakovostno. Dodatno smo ugotovili tudi, da trendi nakazujejo povečano ruminacijo, katastrofiziranje, obtoževanje drugih in samoobtoževanje v stresnih situacijah. S kakovostjo spanja in zaznanim stresom je povezan tudi kronotip, in sicer posamezniki z večernim kronotipom poročajo o več zaznanega stresa in slabši kakovosti spanja kot jutranji kronotipi. Potrdili pa smo tudi dosedaj že znane navedbe, da higiena spanja pozitivno napoveduje njegovo kakovost. Navedene ugotovitve so lahko, kljub manku statistične pomembnosti, izhodišče za nadaljnje raziskovanje področja spanja in čustvene regulacije, še posebej v povezavi z akademskimi in delovnimi obremenitvami posameznikov. Izsledki naše raziskave potrjujejo, da zaznani stres neugodno vpliva na spanje in duševno zdravje študentov, zato želimo spodbuditi tudi nastanek smernic in predpisov, ki bi pripomogli k njihovi razbremenitvi, izboljšanju kakovosti spanja in konstuktivnejšemu spopadanju s stresnimi situacijami.
Ključne besede: akademski stres, količina in kakovost spanja, strategije čustvene regulacije, higiena spanja, kronotip spanja
Objavljeno v DKUM: 03.06.2022; Ogledov: 1016; Prenosov: 413
.pdf Celotno besedilo (1,29 MB)

Iskanje izvedeno v 12.77 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici