1. |
2. |
3. Spodbujevano učenje diskretnih markovskih jederManca Strmšek, 2022, magistrsko delo Opis: V magistrskemu delu predstavimo akademijo učenja logičnih operatorjev z markovskimi jedri, katero so rešili študentje predmeta matematično modeliranje. Ob reševanju z elementi formativnega spremljanja opazujemo, v katerem čustvenem stanju se nahajajo, saj želimo, da pri učenju doživijo zanos.
V prvem delu podrobno predstavimo uvodne pojme preslikav, teorije mere, verjetnosti in markovskih jeder ter teorijo optimalnega izkustva učenja z njeno matematizacijo. Pojasnimo čustvena stanja, katera doživlja agent ob reševanju nalog in se nanašajo na njegove sposobnosti ter zanimanje.
V drugem delu predstavimo pojem akademije in elemente formativnega spremljanja v visokošolskem izobraževanju. Pojasnimo teorijo logičnih operatorjev in predstavimo akademijo, katere naloge z rešitvami se nahajajo na koncu magistrskega dela. Opišemo študijo primera, kjer kot mentorji, z vnaprej pripravljenimi cilji formativnega spremljanja, vodimo študente, da doživijo optimalno izkušnjo učenja.
Ključne besede: diskretne naključne spremenljivke, markovska jedra, učenje, optimalna izkušnja učenja, zanos, akademija, logični operatorji, mentorstvo, formativno spremljanje.
Objavljeno v DKUM: 31.08.2022; Ogledov: 685; Prenosov: 95
 Celotno besedilo (2,03 MB) |
4. Psiho-fizični kriteriji za sprejem v policijo in preizkus telesnih zmogljivosti policistov : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloSara Kešpert, 2021, diplomsko delo Opis: Policijski uslužbenci so v okviru policijskega dela izpostavljeni stresnim in fizično zahtevnim situacijam, na katere morajo biti pripravljeni in nanje reagirati na način, ki bo zanje in za družbo najbolj sprejemljiv z minimalnimi posledicami, zato je njihova psihofizična pripravljenost zelo pomembna. Z dobrimi predispozicijami in primerno telesno pripravljenostjo lahko policisti svoje delo opravijo profesionalno in z največjo skrbnostjo ter s tem v prvi vrsti zaščitijo sebe in ostale udeležence v postopkih policijskega dela.
Na začetku diplomske naloge smo natančneje opredelili temeljne pojme, ki se bodo pojavljali tekom naloge in opisali Slovensko policijo, ki je sestavni organ Ministrstva za notranje zadeve. Njeno delovanje je osnovano na spoštovanju in uveljavljanju pravnega reda in upoštevanju človekovih pravic ter temeljnih svoboščin. Poleg tega pa temelji na etičnosti in spoštovanju evropskih konvencij in priporočil. Policijsko delo je poslanstvo z bogatim ciljem, saj ravno oni skrbijo za varnost ljudi v družbi ter pomagajo ljudem v nesreči (Kolenc, 2002).
V nadaljevanju smo opisali Slovensko policijo, njeno organiziranost in naloge, kako je izobraževanje policistov potekalo nekoč in danes ter kadrovanje v policijo. Glavna tema proučevanja je bil potek procesa selekcije pri sprejemu v policijo. Ta vključuje preizkus telesnih zmogljivosti, selekcijski intervju, psihološki in zdravniški pregled ter varnostno preverjanje. Opravili smo štiri intervjuje z glavnimi izvajalci izbirnih postopkov in s pomočjo strokovne literature ter letnih poročil o delu policije odgovorili na zastavljene hipoteze in problematiko, ki smo jo obravnavali. Primerjali smo fizične kriterije z dvema članicama EU in sicer Hrvaško in Španijo. Ugotovili smo, da imajo Hrvati po obsegu in zahtevnosti nam najbolj podobno bazo preizkusov. Skoraj vse evropske policije imajo v svoji bazo Cooperjev test, sicer pa imamo pri nas kriterije za sprejem postavljene kar visoko. Osredotočili smo se na probleme, kako pridobiti kvalitetni kader in čemu bi bilo potrebno posvetiti največ pozornosti pri sami selekciji. Trenutno je največji problem v policiji pomanjkanje kadra, predvsem kvalitetnega kadra, ki bi bil naravnan v skrb za varnost ljudi in bi se zavedal, da biti policist ni le poklic, temveč poslanstvo.
Ključne besede: diplomske naloge, policija, policist, policijska akademija, psihofizična usposobljenost, kriteriji za sprejem
Objavljeno v DKUM: 24.11.2021; Ogledov: 1323; Prenosov: 356
Celotno besedilo (1,69 MB) |
5. Sodobna grafika v SlovenijiNika Strašek, 2021, magistrsko delo Opis: Magistrska naloga se osredotoča na razvoj sodobne grafike v Sloveniji skozi ljubljanski Mednarodni grafični bienale. Na začetku smo orisali razvoj grafike na slovenskih tleh in izpostavili ključne osebnosti ter dogodke, ki so pomembno vplivali na njen razvoj. Izhodišča smo poiskali v predvojni grafiki in ustanovitvi Akademije za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani, dotaknili smo se ljubljanske grafične šole in Mednarodnega grafičnega bienala v Ljubljani. Slednjega smo podrobneje obravnavali, ker nas je zanimalo, kakšne spremembe in novosti so se pojavljale v zadnjih letih na področju grafične umetnosti. Proučili smo bienale od 20. izdaje naprej in bili pozorni na razvoj umetniške grafike, grafičnih tehnik in grafične matrice. Pri proučevanju omenjenega smo prišli do predpostavke, da je bilo zaradi razvoja grafike in pojava digitalnih medijev treba na novo zastaviti zasnovo bienala, ob tem pa se sprašujemo, ali je tradicija grafične umetnosti in grafičnih tehnik še vedno živa. Naš namen je tudi ugotoviti, kakšno vlogo ima danes matrica, saj predvidevamo, da sta se njena uporaba in pojmovanje spremenila. V zadnjem delu smo prikazali lasten pogled na sodobno grafično ustvarjanje. S produkcijo grafik, narejenih v tradicionalnih grafičnih tehnikah, želimo gledalca napotiti v raziskovanje sodobne umetniške grafike.
Ključne besede: sodobna grafika, Akademija za likovno umetnost in oblikovanje, Mednarodni grafični bienale, tradicionalne grafične tehnike, novi mediji
Objavljeno v DKUM: 24.05.2021; Ogledov: 1484; Prenosov: 164
Celotno besedilo (14,25 MB) |
6. ŽIVLJENJE IN DELO ALOJZA ZUPANASanja Hvalec, 2014, diplomsko delo Opis: Na podlagi sistematične analize izsledkov iskanja virov in primerjave arhivskih virov ter doslej opravljenih raziskav skuša pričujoče delo določiti vlogo in pomen Zupanovega poustvarjalnega in glasbeno-pedagoškega dela v glasbeni kulturi na Slovenskem.
V diplomski nalogi predstavim življenjsko pot Alojza Zupana. Glede na pregledano literaturo prikažem njegovo življenje v Franciji in Trbovljah ter njegovo delovanje v Ljubljani, med šolanjem in po njem.
Predstavim Zupana kot klarinetista, pedagoga in dirigenta ter njegovo delovanje na teh treh področjih.
Ključne besede: klarinetist, pedagog, dirigent, Akademija za glasbo, Simfonični orkester RTV Slovenije in
Delavska godba Trbovlje.
Objavljeno v DKUM: 14.04.2021; Ogledov: 842; Prenosov: 53
Celotno besedilo (198,22 KB) |
7. Akademija za likovno umetnost v MariboruKlavdija Vnuk, 2019, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu je predstavljeno oblikovanje novih združenih študijskih prostorov za umetnike v Mariboru. Pomanjkanje umetniških študijskih programov in prostorov, kjer bi se ti izvajali, sta Univerza v Mariboru in Mestna občina Maribor zaznali že leta 2009, ko se je pojavila ideja o ustanovitvi umetniške akademije v Mariboru, vendar ta ni bila izvedena, prostorska problematika pa je še vedno aktualna.
Magistrsko delo je sestavljeno iz teoretičnega in praktičnega dela. V prvem sta opredeljena pojma umetnost in akademija, obravnavana pa sta nastanek prvih akademij za likovno umetnost in pregled umetniškega delovanja v Mariboru. Predstavljena sta razvoj mariborske univerze in iskanje primerne lokacije za vključitev nove akademije v urbanistični koncept univerze. Predstavljena sta tudi trenutno stanje in razvoj obravnavanega območja ter širše okolice. V praktičnem delu je na podlagi prilagojene programske vsebine natečajne naloge za novo stavbo Akademije za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani pripravljen idejni predlog Akademije za likovno umetnost Univerze v Mariboru, ki zajema arhitekturno zasnovo in umestitev objekta v prostor.
Ključne besede: akademija, likovna umetnost, Maribor
Objavljeno v DKUM: 07.10.2019; Ogledov: 2613; Prenosov: 381
Celotno besedilo (108,16 MB) |
8. Umetnik in umetnostni zgodovinar Marijan Tršar (1922-2010)Tjaša Šavorič, 2017, magistrsko delo Opis: Predmet pričujočega magistrskega dela je umetnik in umetnostni zgodovinar Marijan Tršar (1922–2010), ki ga je oblast zaradi kršitve kulturnega molka uvrstila v krog izdajalcev domovine. Marijan Tršar je z opremo Balantičevega Sonetnega venca in ilustriranjem domobranskih publikacij kršil predpisani kulturni molk in zato že med vojno naletel na neodobravanje s strani Osvobodilne fronte.
Marijan Tršar je študiral slikarstvo v prvi generaciji študentov ljubljanske akademije za likovno umetnost, ki je bila vzgojena v tradicionalnem realizmu in se je nato pod vplivom zahodnoevropske umetnosti preusmerila k novemu likovnemu jeziku. Bil je eden od ustanoviteljev prve modernistične Skupine 53, član Ljubljanske grafične šole in pomemben kopist srednjeveških fresk. S svojimi umetnostnozgodovinskimi besedili in kritikami ter pedagoško dejavnostjo (bil je dolgoletni profesor na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani) je pomembno zaznamoval slovenski prostor druge polovice 20. stoletja. Razstavljal je na več kot dvestotih razstavah in napisal več kot dvajset knjig, med njimi tudi kot prvi v Jugoslaviji poglobljeno študijo o Vasiliju Kandinskem.
Magistrska naloga je razdeljena na dva dela. V prvem je predstavljeno stanje raziskav, življenjepis o umetniku ter njegovo likovno in teoretično delovanje.
Stanje raziskav o Marijanu Tršarju ponuja vrsto iztočnic in možnih smeri, v katerih bi umetnika veljalo raziskovati naprej. Pokazalo se je, da je Tršar bil in še zmeraj je deležen le malo pozornosti umetnostnozgodovinske stroke, zato se pri preučevanju umetnikovega življenja in ustvarjanja soočamo z umanjkanjem njunega ovrednotenja in družbene kontekstualizacije. V nalogi je biografija predstavljena s podatki, pridobljenimi iz že obstoječe literature o umetniku, dopolnjena je s pričevanji Tršarjeve družine in z dokumenti, ki se hranijo v različnih nacionalnih ustanovah in umetnikovi zapuščini. V poglavjih o likovnem in teoretičnem ustvarjanju je predstavljeno Tršarjevo delo in njegova recepcija; pri tem je izpostavljena umetnikova slaba poznanost in izločenost iz povojnega likovnega dogajanja na Slovenskem (do leta 1991).
V drugem delu naloge je Tršarjevo ustvarjanje analizirano v luči njegovih dnevniških zapisov, ki so nastali med letoma 1947 in 1959. Predstavljena so Tršarjeva razmišljanja, ki jih je med drugim zaznamoval vpliv Božidarja Jakca, študij na novoustanovljeni ljubljanski akademiji upodabljajočih umetnosti, socialistični realizem in vpliv evropskih pionirjev modernistične umetnosti. V nalogi so dnevniški zapisi soočeni s sočasnimi slikarskimi, risarskimi in grafičnimi deli, ki ilustrirajo likovne težnje in poskuse mladega slikarja. Medsebojni vpliv teoretičnega in umetniškega ustvarjanja je bil zelo močan. Tršarjeve dnevniške izpovedi odražajo neposredno osebno izkušnjo slikarja, ki je preizpraševal lastno slikarsko delo in se soočal s potrebo, da v besedi predstavi zakonitosti likovnega jezika, ki so sicer skrite gledalcu in publiki. Avtorica magistrske naloge Tršarjeva neprestana razmišljanja o umetnosti, ki se kasneje kažejo v obsežni kritiški dejavnosti, razume kot nujno pomembno dodano vrednost likovne ustvarjalnosti.
Ključne besede: Marijan Tršar, dnevniški zapisi, socialistični realizem, Skupina 53, Akademija za upodabljajočo umetnost, slovenska povojna likovna umetnost, kulturni molk, nadzor umetnikov
Objavljeno v DKUM: 08.05.2017; Ogledov: 2421; Prenosov: 243
Celotno besedilo (2,01 MB) |
9. UVAJANJE SISTEMA MENTORSTVA KOT NAČINA RAZVOJA ZAPOSLENIH V VZAJEMNI, ZDRAVSTVENI ZAVAROVALNICI, D.V.Z.Nataša Bricelj, 2010, diplomsko delo Opis: Podjetje, ki se zaveda pomena kadrov, uporablja različne metode za njihov razvoj in povečanje učinkovitosti. Mentorstvo je ena izmed metod, ki pripomorejo pri hitrejšemu uvajanju novo zaposlenih, hkrati pa nudi pomoč tudi ostalim zaposlenim, ki to potrebujejo.
V diplomskem delu je najprej predstavljen izvor mentorstva ter definicija pojma kot ga vidijo različni avtorji, v nadaljevanju so na kratko predstavljene veščine, tehnike in kompetence, ki jih potrebuje dober mentor, možne vrste mentorstva, pomembnost komunikacije ter prisotnost coachinga v procesu mentorstva.
Pozitivni vplivi uvedbe mentorstva se kažejo na več področjih in imajo koristi tako za podjetje kot udeležence procesa. V diplomskem delu so opisane pridobitve, ki jih podjetje, mentoriranec in ne nazadnje tudi mentor izkusi skozi sodelovanje v procesu.
Zadnji del pa je namenjen predstavitvi podjetja Vzajemna zdravstvena zavarovalnica, d.v.z. ter predstavitvi projekta Akademija Vzajemne, v okviru katerega se je osnovala skupina zaposlenih za uvedbo mentorstva v Vzajemni ter načini izbire in izobraževanja zaposlenih za mentorje. Poleg vzpostavitve samega sistema ter procesov, je predstavljeno tudi izvajanje procesov v okviru sistema, ki so opredeljeni v okviru Pravilnika o izvajanju mentorstva. Za zaključek je predstavljena problematika ter možni predlogi za izboljšanje procesov ter sistema mentorstva.
Ključne besede: Razvoj kadrov, mentor, mentoriranec, coaching, proces mentorstva, sistem mentorstva, Vzajemna zdravstvena zavarovalnica, d.v.z., Akademija Vzajemne, Pravilnik o izvajanju mentorstva, problematika in predlogi za izboljšanje.
Objavljeno v DKUM: 18.08.2010; Ogledov: 3779; Prenosov: 671
Celotno besedilo (782,59 KB) |
