| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 9 / 9
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Ekonomika pridelave in pridelave ajde
Veronika Novak, 2020, diplomsko delo

Opis: Na podlagi raziskave je bila ocenjena ekonomska upravičenost pridelave in predelave ajde. Raziskava je razdeljena na dva dela. Prvi del predstavlja pridelavo ajde na Kmetiji Kavaš v Odrancih, drugi del pa predelavo ajde v Mlinarstvu Kolenko na Gornji Bistrici. Ekonomika pridelave ajde je bila ocenjena brez upoštevanja in z upoštevanjem finančnih podpor iz ukrepa KOPOP. Tehnološko simulacijski model nam je omogočil vpogled v ključne ekonomske kazalce, na podlagi katerih smo ugotovili, ali je poslovanje dobičkonosno. Na podlagi rezultatov smo zaključili, da sta pridelava in predelava ajde ekonomsko upravičeni. Pri pridelavi ajde na Kmetiji Kavaš je finančni rezultat brez upoštevanja finančnih podpor ukrepa KOPOP znašal 2875,66 €, ob upoštevanju pa 12.871,66 €. Pri vsaki predelavi ajdovega zrnja v različne proizvode so koeficienti ekonomičnosti večji od 1, kar pomeni, da je predelava ajde ekonomsko upravičena.
Ključne besede: ekonomika, simulacijsko modeliranje, ajda
Objavljeno: 30.09.2020; Ogledov: 149; Prenosov: 40
.pdf Celotno besedilo (818,77 KB)

2.
Primerjava števila in skupne mase deževnikov v različnih pridelovalnih sistemih po spravilu soje in ajde
Lucija Jelenko, 2017, diplomsko delo/naloga

Opis: Deževniki so pomemben del živega sveta v tleh in so indikatorji rodovitnosti tal. Na njihovo število in maso ima vpliv način kmetijske pridelave, kar smo preučevali na trajnostnem poskusu, ki poteka na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede od leta 2007. Pri štirih pridelovalnih sistemih (ekološkem, biodinamičnem, konvencionalnem, integriranem) in kontrolnem obravnavanju smo oktobra 2015 po spravilu soje in ajde analizirali število in maso deževnikov. Število malih, srednje velikih in velikih deževnikov, skupno število in skupna masa so po spravilu soje v povprečju 100-krat večji v primerjavi z ajdo. Na površini 0,25 m2 je bila največja skupna masa deževnikov pri soji v ekološkem (24,4 g/ 0,25 m2), pri ajdi pa v biodinamičnem pridelovalnem sistemu (14,2 g/ 0,25 m2). Skupno število deževnikov je bilo pri soji (26,0), kot tudi pri ajdi (17,9) največje v ekološkem pridelovalnem sistemu. Najmanjša skupna masa je bila pri soji v integriranem (6,9 g/ 0,25 m2), pri ajdi pa v integriranem, konvencionalnem pridelovalnem sistemu in kontrolnem obravnavanju (1,8 g/ 0,25 m2). Najmanjše skupno število je bilo pri soji v kontrolnem obravnavanju (13,1), pri ajdi pa v konvencionalnem pridelovalnem sistemu (3,8). Skupno število in skupno maso smo preračunali tudi v kg/ha in št. deževnikov/ha. Rezultati so potrdili hipoteze o vplivu pridelovalnih sistemov in različnih poljščin na število in maso deževnikov v tleh.
Ključne besede: deževniki, masa, število, ajda, soja, pridelovalni sistem
Objavljeno: 25.07.2017; Ogledov: 647; Prenosov: 91
.pdf Celotno besedilo (896,23 KB)

3.
VPLIV RAZLIČNIH PRIDELOVALNIH SISTEMOV NA RAST IN PRIDELEK NAVADNE AJDE (Fagopyrum esculentum Moench)
Tamara Krevh, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: Različni pridelovalni sistemi (PS) so lahko odločilen dejavnik za rast in razvoj poljščin ter njihovo vključevanje v pridelavo. Namen diplomskega dela je analizirati rast in pridelek navadne ajde v različnih pridelovalnih sistemih po nasadu solate, v okviru trajnostnega poskusa, ki je bil izveden leta 2015 na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede. Ajda je bila posejana po sistemu naključnega bloka v štirih ponovitvah, za vsak pridelovalni sistem ter kontrolo. Med seboj smo primerjali biodinamični (BD), konvencionalni (KONV), ekološki (EKO), integrirani (IP) pridelovalni sistem (PS) ter kontrolno obravnavanje (K). Statistično značilno vpliva pridelovalni sistem na število listov desetih rastlin (najmanj v EKO (1,7) ter največ v IP (4,2)), na višino desetih rastlin (najmanj v K (68,67 cm), največ v BD (88,07 cm)), na suho (najmanj v EKO (6,81 g) in največ v BD (21,57 g)) in svežo maso (najmanj v EKO (8,56 g) in največ v BD (27,45 g)) zrnja desetih rastlin in na suho maso celih desetih rastlin (najmanj v EKO (13,12 g) in največ v BD (21,71 g)). Pridelovalni sistem nima statistično značilnega vpliva na število stranskih vej rastlin ter na svežo maso celih desetih rastlin. Tudi na pridelek zrnja (variira od 1,09 do 1,31 kg 10 m2) pri 9 % vlagi pridelovalni sistem statistično ni vplival. Na podlagi rezultatov poskusa lahko sklepamo, da glede na karakteristike ajde za pridelavo uporabimo EKO ali BD PS ter s tem prispevamo k varovanju okolja, saj se količina pridelka glede na PS ne razlikuje.
Ključne besede: ajda / pridelovalni sistem / pridelek
Objavljeno: 29.08.2016; Ogledov: 922; Prenosov: 113
.pdf Celotno besedilo (873,01 KB)

4.
5.
Poznosezonska bera pri domači čebeli (Apis mellifera) in pri čmrljih (Bombus)
Tadej Törnar, 2015, diplomsko delo

Opis: Najpogostejši opraševalci žužkocvetnih rastlin so domače čebele (Apis mellifera), ki jih navadno gojimo v panjih. Zelo pomembni in ogroženi opraševalci žužkocvetnih rastlin so tudi čmrlji (Bombus). Čebele in čmrlji skozi leto nabirajo nektar, pelod ter nekatere rastlinske izločke, ki vsebujejo sladkorje, kot hrano za odrasle osebke kot tudi za zarod ter za preživetje celotne čebelje kolonije v dolgotrajnejših zimskih obdobjih. Vsak med nima hranilne vrednosti oz. je za čebele kot hrana včasih nedostopen. Naravni med lahko pod določenimi pogoji kristalizira, nekatere vrste prej, druge pozneje in ga v taki obliki čebele ne morejo zaužiti. Tako lahko čebele pozimi stradajo, kljub obilici nabranih zalog hrane. Zato je za obstoj čebelje kolonije izjemnega pomena kakšen tip medičine čebele delavke naberejo v pozni vegetacijski sezoni. V pozni vegetacijski sezoni opraševalci nimajo veliko možnosti za nabiranje zimske zaloge hrane. Zato se v tem obdobju čebelarji zanašajo na obilno cvetenje nekaterih rastlinskih vrst, ki pa so z naravovarstvenega vidika lahko zelo problematične. Pri tem imamo v mislih invazivne tujerodne vrste. V poznem letnem času za čebele pomemben vir hrane predstavljajo tudi nekatere kultivirane vrste. Pri poznosezonskih vrstah pa se lahko dogaja, da med takih rastlin hitro kristalizira in je s tem neprimeren za zimsko zalogo hrane čebelam. Mnoge invazivne vrste, kot sta žlezava nedotika in orjaška zlata rozga, izrazito siromašita biodiverziteto tako na ravni flore kot tudi habitatov. Ker pa gre za pomemben vir hrane za čebele in čmrlje, želimo v tej nalogi ugotoviti, katero rastlinsko vrsto čebele in čmrlji v poznem jesenskem času najpogosteje obiskujejo. Prav tako nas je zanimalo, ali čebele in čmrlji raje nabirajo hrano na gozdnih ali na odprtih površinah. Popisi čebel in čmrljev so se izvajali na štirih različnih lokalitetah ob treh različnih dnevnih časih (dopoldne, opoldne in popoldne). Ker so tudi čmrlji pomembni opraševalci v našem okolju, smo v našo študijo vključili tudi te vrste. Evidentiranih je bilo sedem vrst čmrljev na območju popisov, ki smo jih v tej študiji tudi podrobneje predstavili.
Ključne besede: domača čebela, Apis mellifera, čmrlji, Bombus, orjaška zlata rozga, žlezava nedotika, ajda, bršljan, opraševalci, med, poznosezonska bera, invazivne tujerodne rastline
Objavljeno: 21.04.2015; Ogledov: 956; Prenosov: 163
.pdf Celotno besedilo (3,15 MB)

6.
IZBOR DEL IZ ZBIRKE »SKLADBE ZA KLARINET« ZA OSNOVNO STOPNJO GLASBENEGA ŠOLSTVA
Marko Furek, 2013, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo je sestavljeno iz teoretičnega dela in diplomskega nastopa. Teoretični del se deli na dva dela. V prvem so predstavljeni skladatelji, katerih dela sem izbral. Predstavitev skladateljev zajema njihov življenjepis, glasbeno dejavnost, kompozicijsko tehniko, slog in seznam del. V drugem delu sem oblikovno, ritmično, harmonsko in interpretativno analiziral tri izbrana dela: Selanka, op. 16 (Zdenek Fibich), Ajda in klarinet (Marjan Grdadolnik) in Polka (Pavel Šivic).
Ključne besede: klarinet, Marjan Grdadolnik, Zdenek Fibich, Pavel Šivic, Selanka op. 16, Ajda in klarinet, Polka
Objavljeno: 08.07.2013; Ogledov: 2279; Prenosov: 150
.pdf Celotno besedilo (7,33 MB)

7.
Vpliv različnih načinov obdelave tal na porabo goriva in rast ajde
Matjaž Brodnjak, 2012, diplomsko delo

Opis: Obdelava tal je največji porabnik pogonskega goriva pri pridelovanju poljščin. Danes zaradi visokih cen goriva veliko kmetij opušča konvencionalno obdelavo z oranjem in jo nadomešča s konzervirajočimi obdelavami. V diplomskem delu smo ugotavljali, kolikšna je poraba goriva pri različnih načinih obdelave tal in setvi ajde. Prav tako smo ugotavljali vpliv obdelave tal na vznik ajde, število plevelov in kaljenje predposevka. Za obdelavo tal smo uporabili standardni poljedelski traktor New Holland T6020 DELTA, 4-brazdni obračalni plug Lemken VariOpal 6 in rahljalnik Lemken Smaragd 9. Setev smo opravili s traktorjem New Holland TN75D ter sejalnico Lemken SAPHIR 7 Autoload. Povprečna poraba goriva pri rahljanju je bila 11,26 l/ha, pri oranju pa 31,05 l/ha. Vznik ajde je bil na oranih tleh 90,1 % , rahljanih 72,3 % in pri direktni setvi 68,4 %. Prav tako so bile rastline na oranih tleh višje kot na rahljanih. Ugotovili smo, da je za pridelavo ajde najbolj primeren konvencionalni način obdelave tal.
Ključne besede: obdelava tal, setev, poraba goriva, ajda, vznik
Objavljeno: 22.10.2012; Ogledov: 1586; Prenosov: 278
.pdf Celotno besedilo (1,96 MB)

8.
Geografija v šoli v naravi na primeru CŠOD Ajda
Nina Kete, 2011, diplomsko delo

Opis: Tako kot si kemiki težko predstavljajo kemijo brez laboratorija, tako si geografi težko predstavljajo geografijo brez terenskega dela (Brinovec, 1997). Z neposrednim stikom z naravo dobijo učenci svoje lastne interpretacije, ki jih izkustveno doživljajo z vsemi čutili. S tem terensko delo in šola v naravi lahko pripomoreta k razvijanju posameznikovega aktivnega odnosa do pokrajine. V diplomskem delu smo predstavili značilnosti šole v naravi z vidika njenega nacionalnega pomena ter organiziranosti Centra šolskih in obšolskih dejavnosti (CŠOD), ki je eden izmed najpogostejših izvajalcev šole v naravi v Sloveniji. Opredelili smo pomen terenskega dela in doživljajske pedagogike pri pouku geografije. Ugotovili smo, da je ena izmed temeljnih nalog pouka geografije odkrivanje in pojasnjevanje pojavov in procesov tam, kjer nanje naletimo, in tako, kakor v naravi delujejo. Po didaktični analizi geografskega vzgojno-izobraževalnega potenciala okolice CŠOD Ajda smo izdelali primere učnih priprav za poučevanje geografije v šoli v naravi v CŠOD Ajda, kot primere izkustvenega učenja geografije v izbranem geografskem prostoru.
Ključne besede: geografija, izkustveno učenje, učenje na prostem, učni načrti, Center šolskih in obšolskih dejavnosti Ajda.
Objavljeno: 08.09.2011; Ogledov: 2718; Prenosov: 279
.pdf Celotno besedilo (2,67 MB)

9.
PROJEKTNO DELO KOT MODEL UČNE POTI
Saša Hajdinjak, 2010, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga z naslovom Projektno delo kot model učne poti »V Odrancih pa ajda zori« predstavlja geografsko-zgodovinski oris domačega kraja Odranci, ter njegovo etnološko značilnost ajdo. Opredeljuje projektno delo kot učni model na razredni stopnji osnovnih šol. Pozornost je namenjena tudi pregledu učnih ciljev in dejavnosti iz učnih načrtov za predmete spoznavanje okolja, naravoslovje in tehnika ter družba, ki se lahko realizirajo s stališča ajde kot značilnosti domačega kraja v okviru projektnega dela. Zajema predstavitev Osnovne šole Odranci, na kateri je potekala izvedba projektnega učnega dela. Vključuje načrt projekta in njegovo izvedbo po posameznih etapah projektnega učnega dela. Prikazan je oris pripravljene učne poti. Vključen je tudi opis izvedbe posameznih učnih ur in naravoslovnega dne ter vrednotenje projekta tako z vidika vodje kot tudi udeležencev. Gradivo bo v pomoč učiteljem za boljše vključevanje posebnosti domačega kraja (ajde) v pedagoški proces projektnega učnega dela na razredni stopnji. Učna pot pa ponuja učencem zanimiv in aktiven način pridobivanja znanja.
Ključne besede: Odranci, ajda, projektno učno delo, učna pot, razredni pouk
Objavljeno: 19.01.2011; Ogledov: 2313; Prenosov: 410 
(1 glas)
.pdf Celotno besedilo (12,62 MB)

Iskanje izvedeno v 0.23 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici