| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 4 / 4
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Suša v tleh na območju vzhodnega dela Celjske kotline : magistrsko delo
Katja Dolničar, 2022, magistrsko delo

Opis: Suša v tleh je naravni pojav in z njo se soočamo že od nekdaj. Pojav suše v tleh je pomanjkanje vode na nekem območju, ki povzroča tudi manjšo pridelavo v kmetijstvu, od katerega smo ljudje odvisni. Ne moremo se ji povsem izogniti, lahko pa se ji čimbolj prilagodimo in zmanjšamo njene posledice, ki jih občutimo tako ljudje, rastline in živali. Zanimalo nas je, ali lahko na območju vzhodnega dela Celjske kotline zasledimo sušo v tleh, kakšna je prst na obravnavanem območju, saj tip prsti pomembno vpliva na količino vode v tleh, hidrološke značilnosti območja, vegetacijo in rabo tal. Zaradi pomanjkanja podatkov o stanju suše na obravnavanem območju smo na trinajstih lokacijah odvzeli po tri vzorce prsti in opravili analize. Izmerili smo pH prsti, konsistenco, teksturo, vlažnost in skeletnost, prav tako smo na terenu popisali rabo tal. Na podlagi opravljenih meritev in opazovanj ter teoretičnih ugotovitev smo oblikovali tri območja glede na odpornost prsti na sušo, ki so območja neodpornih, srednje odpornih in najbolj odpornih prsti na sušo. Za vsako območje smo predlagali ukrepe za zmanjšanje posledic suše v tleh. Med ukrepi za območje neodpornih prsti na sušo so setev po poletni suši, v začetku jeseni, ko sejemo prezimne dosevke, ali pa spomladi, ko še ulovimo dovolj vlage za vznik dosevkov, ki prenesejo vroča ter suha poletja. Pri dosevkih izbiramo takšne rastline, ki tlom dajejo več organske mase in bogatijo tla z dušikom. Predlagali smo uporabo zastirk, dodajanje komposta, gline in ilovice, predlagali smo obdelavo tal brez oranja ali pa plitvo oranje, površinsko okopavanje in uporabo česalnika, sejanje rastlin, najbolj odpornih na sušo, uporabo umetnih cistern, banj in korit za vrtičke ter uporabo folije za preprečevanje odtekanja vode v prepustnih prsteh. Na tem območju smo predlagali tudi zmanjšanje poseganja v tla, manj gradenj, spreminjanja okolja in vnašanja peščenih prsti na to območje. Na območju s srednjeo dpornimi prstmi na sušo smo predlagali setev rastlin, ki so nekoliko bolj odporne na sušo, plitko rahljanje tal, zastiranje tal s kompostno zastirko, sejanje prezimnih dosevkov med jesenjo in pomladjo, kot sta na primer inkarnatka, ki je enoletna prezimna detelja, in ozimna grašica, ki je primerna za rast na tleh, ki so že nekoliko bolj preskrbljena z vodo. Predlagali smo sorte koruze in krompirja s krajšo rastno dobo, da rastline prej zaključijo s cvetenjem. Prav tako smo tudi na območju, kjer so prsti najbolj odporne na sušo, predlagali ukrepe, s katerimi v naravo čim manj posegamo, kot so gradnja cest, hiš, vnašanje peščenih prsti, saj s tem rušimo različne ekosisteme. Pri predlaganih ukrepih smo dali poudarek na ekološki pridelovalni sistem, kjer poteka krogotok tla – rastlina – žival – človek.
Ključne besede: agroekologija, Celjska kotlina, kmetijska suša, suša, zastirka
Objavljeno v DKUM: 03.11.2022; Ogledov: 524; Prenosov: 47
.pdf Celotno besedilo (3,61 MB)

2.
Agroekologija s primeri agroekoloških praks
2021

Opis: Namen te knjige je ponazoriti, kako temeljna načela agroekologije delujejo v različnih kmetijskih okoljih in kako jih je mogoče uporabiti pri reševanju praktičnih primerov. Prvi del knjige je namenjen bolj teoretičnemu razumevanju razvoja agrekoloških pristopov, prikazu temeljnih načel in različnih agroekoloških praks na nivoju pridelovalnih sistemov in kmetijske krajine. V drugem delu knjige smo skušali izpostaviti praktične primere agroekoloških praks različnih kmetijskih okolij in disciplin. Čeprav ni bilo mogoče zajeti vseh pomembnih agroekoloških vidikov v kmetijstvu, upamo, da bo knjiga zagotovila osnovni vpogled v načela, vzorce in metodologijo za vključitev agroekologije v različne kmetijske prakse in bo ustrezen učni pripomoček za študente ali priročno branje za strokovno ali drugo širšo javnost.
Ključne besede: kmetistvo, agroekologija, trajnost, živinoreja, talna biota, sekvestracija ogljika, biodiverziteta, ekološko kmetijstvo, lokalni trg
Objavljeno v DKUM: 09.03.2021; Ogledov: 1031; Prenosov: 62
URL Povezava na datoteko

3.
Prisotnost agroekoloških ukrepov v Osrednjih Slovenskih goricah
Danijel Davidović, 2018, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu smo raziskovali prisotnost agroekoloških ukrepov v Osrednjih Slovenskih goricah. Agroekologija obsega znanosti, načine kmetovanja in družbena gibanja za krepitev samooskrbnosti in prilagajanje podnebnim spremembam, tako da je utemeljena na pojmih ekologije, lokalnih virih, tradiciji, različnih deležnikih in večnamenskosti. Vključuje oskrbo s kakovostno hrano, surovinami, izdelki in storitvami na okoljsko in družbeno odgovoren način, zato je poleg kmetijstva pomembno razvijanje nekmetijskih dopolnilnih dejavnosti, kot so obrtništvo, turizem in izobraževanje. V delu smo raziskovali agroekološke ukrepe, ki smo jih opredelili kot sredstva oziroma konkretne ureditve za udejanjanje agroekologije. Sprva smo na podlagi znanstvene literature opredelili pojem in popisali agroekološke ukrepe v obliki preglednice. Nato smo ugotavljali razumevanje pojma v Sloveniji s pregledom literature in virov slovenskih znanstvenikov. Nadalje smo stanje agroekologije in popisanih agroekoloških ukrepov iz literature preverjali na terenu. Tako smo izvedli fokusno skupino s predstavniki območne razvojne agencije, s katero smo raziskali razumevanje in udejanjanje pojma v Osrednjih Slovenskih goricah. Opisne podatke na terenu smo zbrali tudi s terenskimi popisi. Pri tem smo uporabili lastno aplikacijo, ki smo jo zasnovali z orodjem Survey123 for ArcGIS. Prepoznane in popisane agroekološke ukrepe smo predstavili v preglednici in na zemljevidu. Ugotovili smo, da agroekologija obsega pester nabor ukrepov, ki so uporabni pri načrtovanju kmetij ali kmetijskih pokrajin, za katere so značilni izzivi nizke samooskrbe in neugodnih vplivov podnebnih sprememb. Nekateri izmed ukrepov se v izbrani pokrajini že udejanjajo na ravni posameznih domačij in na ravni pokrajine, vendar obstajajo možnosti za izvajanje dodatnih ukrepov, s čimer se lahko prispeva k trajnostnem razvoju in krepi samozadostnost.
Ključne besede: agroekologija, Osrednje Slovenske gorice, naravni viri, samooskrba, trajnostni razvoj
Objavljeno v DKUM: 28.11.2018; Ogledov: 1165; Prenosov: 206
.pdf Celotno besedilo (3,49 MB)

4.
Mapping biophysical factors that influence agricultural production and rural vulnerability
Harrij van Velthuizen, 2007

Opis: This monograph is part of a series of reports that explain how techniques of spatial analysis can be used to investigate poverty and environment links worldwide. It combines rural population distribution data contained in the global rural population database for the year 2000 with methods and results of the "Global agro-ecological assessment for agriculture in the 21st century", in order to estimate the distribution of the world's rural population by agricultural suitability class, land-use category and type of farming system.--Publisher's description.
Ključne besede: raba tal, proizvodni potencial, zmogljivost tal, agroekologija
Objavljeno v DKUM: 10.07.2015; Ogledov: 1068; Prenosov: 56
URL Povezava na celotno besedilo

Iskanje izvedeno v 8.67 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici