| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


21 - 30 / 30
Na začetekNa prejšnjo stran123Na naslednjo stranNa konec
21.
Doživljanje čustvenega afekta pri storitvi kaznivega dejanja : diplomsko delo univerzitetnega študija
Tjaša Nakić, 2014, diplomsko delo

Opis: Čustva so del vsakega posameznika. Predstavljajo reakcijo na neko dogajanje, ki nam je zelo pomembno, vendar vsak od nas v podobni situaciji ravna drugače, saj ne doživljamo vsi enakih čustev niti ne na enak način. Rdeča nit diplomske naloge so predvsem močna kratkotrajna čustva t.i. afekti, ki lahko privedejo do agresivnega in impulzivnega vedenja, v skrajnem primeru tudi do uboja. V uvodnem delu so predstavljena glavna spoznanja o čustvih ter njihova povezanost z z motivacijo, mišljenjem in zavestjo. Nekaj pozornosti smo namenili tudi vplivu stresa pri doživljanju negativnih čustev. Bistvo diplomske naloge predstavlja opredelitev afekta in njegove povezanosti s pojavom agresije. Vključena pa je tudi primerjava dihotomije med instrumentalno- emocionalno agresijo v psihologiji z delitvijo uboja in umora v pravu. Uboji, ki niso storjeni v afektu, so redki. Pri analiziranju tovrstnih primerov, lahko opazimo, da so si v nekaterih značilnostih precej podobni, zato smo s pomočjo izbranih raziskav izpostavili nekaj glavnih ugotovitev glede podobnosti in razlikovanja med njimi. Ta dejanja so ponavadi prežeta z različnimi čustvi, zato smo predstavili tista, ki so najpogosteje povezana s pojavom agresije. Ker imajo izvedenci pomembno vlogo pri razsojanju določene situacije, smo se v nadaljevanju seznanili tudi z njegovimi nalogami v kazensko pravnih zadevah kot so npr. presoja prištevnosti in ocenjevanje osebnosti. Iz dneva v dan so časopisi vedno bolj polni novic o ubojih iz jeze, besa, strahu, ljubosumja, zato smo v zadnjem delu diplomske naloge predstavili in v skladu s teorijo analizirali izbrane primere, ki so povezane s storitvijo kaznivega dejanja uboja v afektu.
Ključne besede: kazniva dejanja, storilci, čustva, afekt, agresivnost, diplomske naloge
Objavljeno: 22.10.2014; Ogledov: 668; Prenosov: 153
.pdf Celotno besedilo (679,60 KB)

22.
PSIHOLOŠKI PROFIL ŠPORTNIH STRELCEV Z ZRAČNO PUŠKO IN ZRAČNO PIŠTOLO V SLOVENIJI
Saša Marija Ratnik, 2015, magistrsko delo

Opis: Streljanje, ki je eden izmed športov poletnih olimpijskih iger vse od modernega začetka, ima tudi v Sloveniji dolgoletno tradicijo. V sodobnejših časih nosi zgolj športno funkcijo. Namen naloge je bil preučiti psihološke značilnosti na populaciji strelcev z zračno puško in zračno pištolo v Sloveniji. Raziskovanje je zajemalo merjenje agresivnosti, osebnostnih lastnosti po modelu Velikih pet, inteligentnosti, pozornosti ter anksioznosti kot predtekmovalnega stanja in kot osebnostne lastnosti. Vključenih je bilo 50 strelcev iz Slovenije, ki so bili v namene raziskave razdeljeni po spolu, starostnih skupinah in po kakovosti, tj. med vrhunske, aktivne in rekreativne športnike. Rezultati kažejo, da v omenjenih psiholoških značilnostih obstajajo razlike glede na spol, starost in glede na kakovost. Moški strelci naj bi bili bolj telesno agresivni, ženske pa bolj razdražljive. Mlajši strelci v primerjavi s starejšimi izkazujejo več besedne agresivnosti in sovražnosti. Med njimi obstajajo tudi razlike v sposobnosti pozornosti – izkazalo se je, da ta sposobnost pri strelcih narašča do okrog 30. leta, nato pa prične upadati. Določene razlike obstajajo tudi med športniki glede na kakovost. Vrhunski strelci so se izkazali kot najmanj agresivni. Predpostavljeno je bilo, da obstajajo različni psihološki profili glede na kakovostne skupine. Diskriminantna analiza se je pokazala kot statistično nepomembna, zatorej ne moremo govoriti o več različnih profilih. Strelci so si torej po merjenih psiholoških značilnostih podobni.
Ključne besede: strelstvo, strelci, psihološki profil, psihologija športa, osebnost, agresivnost, anksioznost, pozornost, inteligentnost
Objavljeno: 09.04.2015; Ogledov: 611; Prenosov: 237
.pdf Celotno besedilo (1,49 MB)

23.
Razvoj agresivnega vedenja
Suzana Krnjak, 2015, magistrsko delo

Opis: V teoretičnem delu so predstavljene ugotovitve različnih avtorjev, kako pojmujejo nasilje in agresivnost. V strokovni literaturi se ta dva pojma načeloma uporabljata kot sopomenki. Opisane teorije agresivnega vedenja se med seboj zelo razlikujejo, prav tako kot mnenja znanstvenikov in raziskovalcev o razvoju agresivnega vedenja. Poseben poudarek je namenjen biološkim teorijam, saj me je zanimalo, ali je delovanje v možganih povezano z razvojem agresivnega vedenja ter kateri del v možganih je za tovrstna čustva najbolj zaslužen. Prav tako so predstavljeni dejavniki, ki privedejo do agresivnosti, med katerimi se zdijo zelo pomembni dejavniki mediji in družina. Mediji so tisti, ki prenašajo po svetu najrazličnejše zgodbe, tako ljubezenske kot tudi tiste s kriminalno vsebino. Učinki medijev običajno hitro zbledijo, lahko pa se povečujejo, če se ponavljajo, saj se pri tem javnost spominja prejšnjih podobnih prizorov. Pogosto spremljanje nasilnih prizorov lahko privede do povečane neobčutljivosti za nasilje. Odraščanje otrok v družini, kjer je nasilno vedenje nekaj vsakdanjega, pomeni večjo verjetnost, da bo takšen otrok prevzel nasilne vzorce vedenja. Prav tako so v nalogi opisane motnje osebnosti, ki bi lahko vplivale na agresivno vedenje. V empiričnem delu so s pomočjo strokovne literature in literature, pridobljene na internetu, opisani in analizirani storilci nasilnih kaznivih dejanj, saj želimo s temi podatki ugotoviti, kateri od naštetih dejavnikov (biološki, socialni, psihološki) najbolj vpliva na razvoj agresivnega vedenja.
Ključne besede: agresivnost, agresivno vedenje, nasilje, osebnostne motnje, genetika, socialni dejavniki, kazniva dejanja, storilci, analize, magistrska dela
Objavljeno: 06.11.2015; Ogledov: 1051; Prenosov: 217
.pdf Celotno besedilo (518,85 KB)

24.
Agresivnost, nasilje in borilne veščine
Bruno Kozlevčar, 2015, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi smo raziskovali, ali sta pojma agresivnost in nasilje povezana s polno kontaktnima borilnima veščinama, kot sta boks in tajski boks, kateri v borilnem svetu veljata za trdi borilni veščini. V teoretičnem delu smo najprej predstavili koncept agresivnosti in nasilja ter ju nato povezali z zgoraj omenjenima borilnima veščinama. Agresivnosti in nasilja se ljudje v največji meri naučimo s posnemanjem, zato so se pri ljudeh razvili stereotipi o izvoru agresivnosti in nasilja iz boksa in tajskega boksa. Namen poučevanja boksa in tajskega boksa ni vzbujati agresivnosti in nasilja v ljudeh, ampak krepiti telo ter se naučiti samokontrole udarcev ter nenazadnje nadzorovanja čustev, za kar poskrbijo ustrezno usposobljeni trenerji teh dveh borilnih veščin. V empiričnem delu smo s pomočjo anketnih vprašalnikov razdeljenih med udeležence vadbe boksa in tajskega boksa in intervjujev opravljenih s trenerji in tekmovalci boksa in tajskega boksa, ugotovili, da so ljudje, ki se udeležujejo vadbe borilnih veščin večinoma neagresivne osebe, ki niso naklonjene nasilju v družbi. Intervjuvanci poročajo, da sta boks in tajski boks individualna športa, pri katerih je potrebna zbranost, poslušnost in trda volja, kar pa kot poročajo niso vrline agresivnih in nasilnih oseb. Tako smo zaključili, da sicer obstajajo nekateri agresivni in nasilni posamezniki, ki se udeležujejo vadbe boksa in tajskega boksa, vendar so to bolj izjeme. Prav tako boks in tajski boks ne spodbujata ljudi k agresivnosti in nasilju, ampak poučujeta nadzorovanje uma in telesa.
Ključne besede: čustva, napadalna čustva, agresivnost, nasilje, mladostniki, boks, borilne veščine, tajski boks, samonadzorovanje, vprašalniki, analize, diplomske naloge
Objavljeno: 24.08.2015; Ogledov: 1157; Prenosov: 179
.pdf Celotno besedilo (475,58 KB)

25.
NAGNJENOST K NASILNEMU OBNAŠANJU, IZRAŽENOST AFEKTIVNEGA TEMPERAMENTA IN DRUGE MOTNJE V ZGODNJI ODRASLOSTI KOT DOLGOROČNE POSLEDICE STRESA PRED ROJSTVOM
Tjaša Omerzu, 2016, magistrsko delo

Opis: Raziskava je privedla do zaključka, da obstaja pomembna povezava med stresom in razvojem patologij tako na telesnem kot duševnem področju, še posebej pa so raziskave v zadnjem času začele izpostavljati pomen stresa pred rojstvom. Kot kažejo študije, stres pred rojstvom vpliva tako neposredno na perinatalno obdobje (nižja telesna teža in višina ob rojstvu, nedonošenost) kot tudi kasneje na razvoj v otroštvu in odraslosti. Namen magistrske naloge je bil ugotoviti, ali obstaja razlika v izraženi agresivnosti, afektivnem temperamentu, nedonošenosti, uživanju PAS, spolnem vedenju, v indeksu telesne mase in ohranjanju telesne mase med udeleženci, ki so bili izpostavljeni vojni za Slovenijo (rojeni med 30. 6. 1991 in 8. 3. 1992) in kontrolnima skupinama, ki sta bili rojeni pred vojno in po njej. Hkrati je bil narejen tudi pregled razlik glede na tromesečja in interakcijo spola in skupine rojstva. V raziskavo je bilo zajetih 773 udeležencev, študentov različnih smeri treh univerz v Sloveniji. Uporabljeni so bili vprašalnik TEMPS-A za preverjanje izraženosti afektivnega temperamenta, vprašalnik agresivnosti Bussa in Perryja ter uvodni vprašalnik. Rezultati so pokazali, da imajo udeleženci, ki so bili izpostavljeni stresu pred rojstvom, bolj izražen anksiozni temperament. Prav tako se je pokazalo, da imajo moški, ki so bili izpostavljeni stresu pred rojstvom, bolj izražen splošni faktor agresivnosti, medtem ko imajo ženske, ki so bile izpostavljene stresu pred rojstvom, manj izraženo jezo v primerjavi s kontrolnima skupinama. Ženske, ki so bile stresu izpostavljene v tretjem tromesečju nosečnosti, so imele višje izraženo jezo v primerjavi s preostalimi skupinami. Oba spola sta v primerjavi s kontrolnima skupinama imela hitreje tudi prvi spolni odnos. Statistično pomembnih razlik v drugih konstruktih nismo našli. Ugotovitve naše raziskave kažejo, da ima stres pred rojstvom večji učinek na psihološko kot fiziološko delovanje posameznika in da se kot kritični okni za razvoj sprememb in disfunkcij pojavljata prvo in tretje tromesečje nosečnosti. Ker se nakazujejo tendence v razlikah med skupinami, bi jih bilo smiselno raziskati in nadgraditi s fiziološkimi raziskavami.
Ključne besede: stres pred rojstvom, afektivni temperament, agresivnost, nedonošenost, spolno vedenje
Objavljeno: 29.03.2016; Ogledov: 724; Prenosov: 163
.pdf Celotno besedilo (2,12 MB)

26.
Vrstniška agresivnost v povezavi s sposobnostjo emocionalne regulacije v adolescenci
Manja Škof, 2016, magistrsko delo

Opis: Agresivnost je vedenjska značilnost, ki se kaže v gospodovalnosti ter nasilnih ali napadalnih besedah in dejanjih proti drugim ljudem. Na agresivnost ima med ostalimi dejavniki velik vpliv tudi čustvena inteligentnost in ena izmed komponent čustvene inteligentnosti – čustvena regulacija, ki pomeni sposobnost obvladovanja in nadzorovanja lastnega čustvenega stanja. Da lahko namreč v družbi sodelujemo z drugimi ljudmi, je potreben čustveni nadzor. S pomočjo vprašalnika o nasilju in čustveni regulaciji smo v empiričnem delu želeli ugotoviti, kako je čustvena inteligentnost (natančneje čustvena regulacija) povezana z nasilnim vedenjem v adolescenci. Ugotoviti želimo, ali so tisti, ki imajo boljše sposobnosti emocionalne regulacije, v večji ali manjši meri žrtve ali storilci agresivnega vedenja in kaj si le-ti mislijo o nasilju. Razlike želimo poiskati tudi med spoloma, v starosti in med učnim uspehom učencev. S pomočjo raziskave smo ugotovili, da so adolescenti, ki imajo manj razvito sposobnost čustvene regulacije, v večji meri deležni agresivnih dejanj kot tisti, ki imajo bolj razvito sposobnost čustvene regulacije. Prav tako so adolescenti, ki imajo manj razvito sposobnost čustvene regulacije, v večji meri storilci agresivnih dejanj kot tisti, ki imajo bolj razvito sposobnost čustvene regulacije. Pri primerjavi žrtev agresivnih dejanj obstajajo statistično značilne razlike glede na spol in starost, ni pa statistično značilnih razlik glede na učni uspeh. Med storilci agresivnih dejanj so statistično značilne razlike glede na spol, ni pa statistično značilnih razlik glede na starost in učni uspeh.
Ključne besede: Nasilje, agresivnost, ustrahovanje, žrtve, storilci, adolescenti, nasilje v šoli, »bullying«, čustva, čustvena inteligentnost, čustvena regulacija.
Objavljeno: 23.06.2016; Ogledov: 729; Prenosov: 123
.pdf Celotno besedilo (1,43 MB)

27.
Analiza vpliva treniranja borilnih veščin na odnos do nasilnega vedenja
Mitja Rovšnik, 2017, diplomsko delo

Opis: Namen diplomskega dela je analizirati vprašanje, ali sta nasilje in agresivnost povezana s treniranjem borilnih veščin, in sicer z judom in mešanimi borilnimi veščinami (MMA). V delu smo predstavili tradicionalno borilno veščino JUDO in mešane borilne veščine (MMA) vse od nastanka, začetkov v Sloveniji, športnih pravil, do tehnike in tekmovanj. V nadaljevanju diplomskega dela smo skušali povezati koncept agresivnosti in nasilja z omenjenima borilnima veščinama. Sprva smo definirali nasilje, iskali vzroke zanj in navedli nekaj vrst nasilja. Preverjali smo, ali je agresivnost v borilnih športih dobra in kako jo obvladati. Namen treniranja teh dveh borilnih veščin vsekakor ni spodbujanje agresivnosti in nasilja, temveč krepiti telo in duha ter ne nazadnje nadzor čustev in gradnja samozavesti. Nekaj besed smo namenili poškodbam v borilnih športih in nasprotnikom borilnih veščin ter predstavili različne poglede avtorjev o prednostih borilnih veščin in pozitivnih vplivih borilnih veščin na agresivno vedenje. V empiričnem delu smo s pomočjo vprašalnikov, razdeljenih med udeležence vadbe juda, MMA in študentov Fakultete za varnostne vede, preverjali tri hipoteze. Ugotovili smo, da so udeleženci vadbe borilnih veščin večinoma neagresivne osebe, ki niso naklonjene nasilju v družbi. Za omenjena športa je potrebna popolna zbranost, volja in poslušnost, kar pa vsekakor ni vrlina agresivnežev in nasilnežev. Vedno bodo obstajali posamezniki, pri katerih bosta izstopala agresija in nasilje. Borilne veščine tega ne spodbujajo, temveč pomagajo posamezniku, da agresivnost premaga tako, da se jo nauči kontrolirati in nadzorovati.
Ključne besede: borilne veščine, treniranje, nasilno vedenje, agresivnost, diplomske naloge
Objavljeno: 06.02.2017; Ogledov: 625; Prenosov: 76
.pdf Celotno besedilo (1,35 MB)

28.
Vpliv davčne kompleksnosti na davčno skladnost in merjenje makroekonomskih učinkov stroškov davčne skladnosti
Vesna Štager, 2018, doktorska disertacija

Opis: V uvodnem delu doktorske disertacije smo opredelili raziskovalni problem doktorske disertacije, in sicer proučevanje vpliva davčne kompleksnosti na davčno skladnost. Zapisali smo cilj, to je proučitev področja davčne skladnosti s posebnim poudarkom na stroških davčne skladnosti ter empirična preveritev lastnega modela merjenja makroekonomskih učinkov stroškov davčne skladnosti. Zastavili smo osnovno tezo doktorske disertacije, in sicer, ali zmanjšanje stroškov davčne skladnosti povzroča makroekonomske učinke; v povezavi s tem smo zastavili deset hipotez. Uvodoma so predstavljeni še pričakovani izvirni znanstveni prispevki, uporabljene predpostavke in omejitve ter metode raziskovanja, uporabljene tako v teoretičnem kot empiričnem delu doktorske disertacije. V drugem poglavju smo zapisali teoretična izhodišča s področja davčne kompleksnosti v povezavi z davčno agresivnostjo in podali lastno opredelitev davčne kompleksnosti in davčne agresivnosti, pri čemer smo se oprli na znanstveno literaturo s tega področja. Predstavili smo vzroke in kazalnike davčne kompleksnosti ter podali izčrpen kvalitativni pregled dosedanjih raziskav o davčni kompleksnosti in davčni agresivnosti. V drugo poglavje doktorske disertacije smo vključili dve lastni empirični raziskavi, in sicer: raziskavo o spreminjanju davčnih predpisov primerjalno za Slovenijo, Avstrijo, Veliko Britanijo, Hrvaško, Bolgarijo, Madžarsko, Češko, Romunijo in Poljsko; raziskavo cen revizijskih storitev za Slovenijo. Pomembna nova znanstvenoraziskovalna dognanja predstavljajo tudi nove spremenljivke davčne kompleksnosti, ki smo jih prepoznali za subjekte javnega interesa, katerih delnice kotirajo na organiziranem trgu. Tretje poglavje predstavljajo teoretična izhodišča s področja davčne skladnosti, kjer smo z uporabo znanstvene literature predstavili dosedanje teorije davčne skladnosti in vrste stroškov davčne skladnosti. Dodali smo lastno opredelitev davčne skladnosti. Podali smo izčrpen kvalitativen pregled raziskav davčne skladnosti ter raziskav o merjenju stroškov davčne skladnosti, ki so osnova za izvedbo naše glavne empirične raziskave. Pregled dosedanjih znanstvenih raziskav smo razdelili v tri skupine: raziskave o merjenju stroškov davčne skladnosti; raziskave psiholoških stroškov, ki so posledica stresa in drugih dejavnikov pri doseganju davčne skladnosti; raziskave stresa v računovodstvu. V tretje poglavje doktorske disertacije smo vključili lastno empirično raziskavo o organizacijskih in osebnostnih dejavnikih stresa ter zdravstvenih težavah v povezavi s stresom, ki jih imajo davčni zavezanci pri doseganju davčne skladnosti. V okviru istega poglavja smo predstavili makroekonomske učinke davčne (ne)skladnosti. V četrtem poglavju smo predstavili obstoječe modele merjenja stroškov davčne skladnosti in njihovo uporabno vrednost ter predstavili lasten predlog merjenja makroekonomskih učinkov stroškov davčne skladnosti. Peto poglavje predstavlja predstavitev inštrumentov za povečanje davčne skladnosti, kjer navajamo: predpise in orodja Evropske komisije za povečanje davčne skladnosti; druge mednarodne predpise in orodja za povečanje davčne skladnosti; sistem ocenjevanja davčnega sistema, kaznovanje davčnih prekrškov kot inštrument za povečanje davčne skladnosti, upravljanje s tveganji davčne skladnosti in ostale inštrumente za povečanje davčne skladnosti. V peto poglavje doktorske disertacije smo vključili lastno empirično raziskavo o vrednotenju zakonodaje. V okviru istega poglavja smo predstavili še značilnosti Indeksa spoštovanja pravne države, ki se v Svetu že uporablja, ter lasten koeficient spreminjanja davčnih predpisov kot novo znanstvenoraziskovalno dognanje. Teoretičnemu delu sledi v šestem poglavju empirični del, v katerem smo predstavili raziskovalno delo. Uvodoma smo v šestem poglavju predstavili cilje raziskave, hipoteze doktorske disertacije, potek raziskave in uporabljene raziskovalne metode ter opredelili temeljne konstrukte znanstvene raziskave.
Ključne besede: davčna skladnost, davčna agresivnost, stroški davčne skladnosti, kazalniki davčne skladnosti, merjenje stroškov davčne skladnosti, gospodarska rast
Objavljeno: 27.08.2018; Ogledov: 335; Prenosov: 38
.pdf Celotno besedilo (6,93 MB)

29.
Vidiki računalniško posredovane komunikacije in agresija na socialnih omrežjih
Špela Romih, 2019, magistrsko delo

Opis: Pričujoče raziskovalno delo se osredotoča na različne vidike računalniško posredovane komunikacije, predvsem na pojav agresivnosti na socialnih omrežjih. Raziskovalno delo ima tri glavne namene. Prvi namen je ugotavljanje povezanosti med anonimnostjo, deindividuacijo, toksično dezinhibicijo, disociativno imaginacijo, agresivnostjo kot predispozicijo, aktivno in pasivno uporabo socialnih omrežij ter različnimi vidiki mesta nadzora. Drugi namen je preveriti, ali prihaja do pomembnih razlik med spoloma pri izražanju toksične dezinhibicije. Tretji namen pa je preveriti, ali večina od teh spremenljivk napoveduje toksično dezinhibicijo, ki je izražanje agresivnosti na socialnih omrežjih. Raziskovalni vzorec je zajemal 256 udeležencev. Uporabili smo lestvice, prirejene po raziskavi o toksični dezinhibiciji (Shih, Lin in Hsu, 2014), skrajšano Zuckerman-Kuhlmanovo lestvico osebnostnih lastnosti (Aluja idr., 2006), pri čemer smo uporabili samo podlestvico agresivnost-sovražnost. Prav tako smo uporabili lestvico stilov uporabe socialnih omrežij (Steggink, 2015) in Levensonovo (1981) lestvico mesta nadzora (lokusa kontrole). V svojem raziskovalnem delu smo potrdili večino hipotez, vezanih na korelacije. Potrdili smo pozitivno povezavo spremenljivk deindividuacije, disociativne imaginacije, agresivnosti, zunanjih vplivnih drugih, zunanje slučajnosti in aktivne uporabe s toksično dezinhibicijo. Prav tako smo potrdili negativno povezanost notranjega lokusa kontrole s toksično dezinhibicijo. Edina povezava med spremenljivkama, ki ni bila potrjena, je bila pozitivna povezava med anonimnostjo in deindividuacijo. Potrdili smo tudi hipotezo, vezano na razlike med spoloma, in sicer da moški bolj izražajo toksično dezinhibicijo kot ženske. Pri preverjanju napovedovanja se je pokazalo, da le lestvice deindividuacije, disociativne imaginacije in notranjega lokusa kontrole statistično pomembno napovedujejo toksično dezinhibicijo.
Ključne besede: anonimnost, deindividuacija, toksična dezinhibicija, agresivnost, stili uporabe, lokus kontrole
Objavljeno: 10.05.2019; Ogledov: 59; Prenosov: 18
.pdf Celotno besedilo (637,08 KB)

30.
Povezanost narcisizma in agresivnosti
Laura Polajner, 2019, magistrsko delo

Opis: V pričujočem delu nas je zanimala povezanost agresivnosti in narcisizma. Povezanost konceptov smo preverjali preko spletne ankete, ki jo je rešilo 250 udeležencev, starih med 18 in 50 let. Spletna anketa je bila sestavljena iz vprašalnika narcisizma NPI (Raskin in Hall, 1979; Raskin in Terry, 1988) vprašalnika agresivnosti BPAQ (Buss in Perry, 1992), ter demografskih podatkov udeležencev. V začetku empiričnega dela naloge smo preverili faktorsko strukturo naših podatkov, naredili smo torej komponentne analize, iz katerih smo izločili faktorje narcisizma in faktorje agresivnosti. Na našem vzorcu sta se pokazala dva faktorja narcisizma, ki smo ju poimenovali moč in ekshibicionizem ter štirje faktorji agresivnosti, ki smo jih poimenovali jeza, sovražnost, fizična agresivnost in besedna agresivnost. V prvih petih hipotezah smo preverjali povezanost dimenzij narcisizma z dimenzijami agresivnosti. Korelacijske analize so pokazale zmerne in nizke povezanosti dimenzij narcisizma in agresivnosti. Nadalje so nas zanimale razlike med spoloma v izraženosti dimenzij narcisizma in agresivnosti. Pokazalo se je, da se moški in ženske na našem vzorcu ne razlikujejo v izraženosti dimenzij narcisizma. Razlike med spoloma v izraženosti dimenzij agresivnosti, so se pokazale pri dimenzijah besedna in fizična agresivnost, pokazalo se je, da naj bi imeli moški višje izraženi dimenziji besedna in fizična agresivnost kot ženske. Preverjali smo tudi povezanost dimenzij narcisizma in agresivnosti s stopnjo izobrazbe posameznika ter s stopnjo izobrazbe staršev. Rezultati so pokazali, da se dimenzije negativno povezujejo z izobrazbo posameznika, in sicer so bile statistično pomembne povezanosti z dimenzijami jeza, sovražnost in fizična agresivnost.
Ključne besede: Narcisizem, agresivnost, povezanost, razlike med spoloma, vprašalnik narcisizma NPI, vprašalnik agresivnosti BPAQ
Objavljeno: 02.08.2019; Ogledov: 557; Prenosov: 15
.pdf Celotno besedilo (784,38 KB)

Iskanje izvedeno v 0.31 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici